V petek 10. 6. smo imeli zaključni nastop otrok iz dopoldanskega varstva in otrok učenja glasbe na Mirenskem Gradu.

Ko me je Nuša na dnevu prostovoljcev povabila na terensko delo, sem sprva odklonil. To se mi je namreč zdelo čisto preveč izven moje cone udobja. Mi je pa vabilo ostalo v mislih. Spraševal sem se, koga vse srečamo na ulici, ko se sprehajamo po Ljubljani, pa tega niti ne opazimo. Terensko delo se mi je zdelo dobra priložnost, da to preverim na lastne oči, poleg tega pa morda naredim še nekaj dobrega.

Študenti iz študentske skupine smo se zopet zbrali z željo po skupnem izletu. Kako nam je v enem dnevu uspelo "prehoditi" vso pot od Istre do Vipavske doline? Vse je možno, če sta tu volja in pripravljenost. Če je veliko idej v zraku, potem se zbere še druščina skupaj in mislimo, da ni več nič potrebno....pa ni povsem tako.