Ob tokratnem nagovoru bomo razmišljali,
ali drži, da bomo res veseli in zadovoljni le, 
če bomo znali z veseljem poskrbeti za druge.

O tej težki misli so v eni od družin takole razmišljali: 
Nagovarja nas prispodoba zrna, ki mora umreti oz. se odpovedati sebi, da lahko iz njega zraste novo življenje. 
Kako pa gre nam? Ugotavljamo, da običajno iščemo srečo v skrbi zase 
in da še ne razumemo dobro, da bomo imeli več veselja do življenja, ko bomo z ljubeznijo poskrbeli za druge.

Mamina šibka točka so na primer večeri: utrujena in zaspana bi najraje šla čim prej v posteljo. 
"Z možem sva dogovorjena, da si ob večerih vzameva čas za pogovor. 
Čeprav vem, da ne smem sesti na kavč, da ne bom zaspala in s pogovorom ne bo nič, 
se udobnemu kavču včasih vseeno ne uprem. Namesto, da bi poskrbela za moža in za to, 
da bova ostajala povezana ter si tako bila vedno bliže in se imela vedno raje, izberem svoje ugodje in ... zaspim. 
Naslednji dan sem razočarana in pogrešam stik z možem, 
vedno bolj sva si tuja in vedno manj interesa imava za pogovor."

Oče pa na primer ne mara konfliktov. 
"Ko se otroci skregajo, bi rad na hitro zaključil in jih umiril. 
Velikokrat ne razmišljam o tem, da je potrebno iskati razloge za konflikt 
in da so ti navadno skriti globlje ter da bom otrokom lahko pomagal, če bom redno premišljeval o tem, kaj doživljajo. 
S tem ne poskrbim za čustven svet otrok, obenem pa ostajam sam, 
saj se zato otroci name velikokrat ne obrnejo več po pomoč."

Otroci pa le občasno pomislijo na to, da je dobro pomagati ali poskrbeti za druge. 
"Tudi sami bi raje bolj skrbeli zase in za to, da lahko počnemo, kar nam je všeč. 
K skrbi za druge nas spodbujajo starši, ko z določenimi zadolžitvami dosežejo, 
da poskrbimo drug za drugega doma oz. da darujemo nekaj časa za druge kot prostovoljci na učni pomoči."  

Ob nagovoru v naši družini vidimo, da skrb za svoje ugodje in čas, ko delamo, kar nam paše, 
ne pripeljeta do pravega veselja, pristne bližine in sočutja, česar si zelo želimo.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas?
Tudi vi iščete veselje v stvareh, ki vam pašejo? 
Kam vas to vodi? Ste res bolj srečni, ko si vse privoščite?
Kaj vam prinaša odločitev, da se boste vsak dan v preprostih stvareh odpovedali sebi, da bi poskrbeli za drugega?
Kako se počutite, ko vam uspe iskreno poskrbeti za drugega ali narediti nekaj, kar čutite, da je prav - tudi če vam ne paše?
Kaj to prinaša vam in ljudem okrog vas?

Še naloga za ta teden ...
Skupaj prisluhnite pesmi Adija Smolarja Treba je pomagati.
Če radi pojete, se naučite refren in si ga večkrat zapojte, sicer pa predlagamo, da si ga večkrat poslušate. 
Naj vas verzi te pesmi spodbujajo, da boste vsakokrat, 
ko bi želeli raje poskrbeti za svoje ugodje, pomislili na druge in na to, da vas potrebujejo. 
Obenem pa je dobra novica to, da boste s skrbjo za druge, poskrbeli tudi za svoje veselje.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.