V minulem vikendu smo praznovali veliko noč, ki je praznik upanja in novega življenja.
Ob pogledu na naravo, ki se z vsako pomladjo ponovno prebudi, nam prinaša sporočilo, da upanje vedno obstaja.
Tudi človek, ki je mojstrovina stvarstva, lahko v težkih trenutkih ohranja upanje, tudi ko se zdi, da je vse izgubljeno.
V tej spodbudi vas vabimo, da skupaj razmišljamo in se pogovorimo o upanju in o tem,
kako lahko spreminja naš vsakdan, da bomo kljub težavam z vedrino stopali skozi življenje.

V eni od družin so razmišljali tako:
Tudi nam niso tuji občutki obupa, ker se v nečem na primer počutimo neuspešni.

Mama se velikokrat počutim, da nekaterih svojih ran ne zmorem razumeti ali jih začutiti.
Čutim, da me nekateri dogodki prizadenejo, a ne znam poiskati vzroka ali se umiriti.
Tako tudi ne zmorem spremeniti svojega nesmiselnega odziva.
Spravlja me v obup, da nečesa o sebi še ne razumem ter zato tudi ne znam in ne zmorem spremeniti.
Na silo ne gre in večkrat me prevzame malodušje.
S pomočjo bližnjih, ki verjamejo vame in me spodbujajo,
lahko ponovno najdem vero vase in zaupanje, da zmorem, čeprav so spremembe počasne.

Podobno je obup nad seboj morala pred kratkim premagati hčerka.
Bila je pred testom, pri katerem je morala v izdelek vložiti tudi nekaj ustvarjalnosti.
Čeprav rada ustvarja, misli, da ne zna lepo risati.
Pri preverjanju znanja pred ocenjevanjem je od učiteljice prejela komentar,
da njen poskusni izdelek ni dovolj privlačen, kar jo je zaskrbelo in še bolj je podvomila v svoje sposobnosti.
Poleg tega je občudovala sošolkin izdelek
in ob pogledu nanj še močneje verjela, da ni dovolj dobra.
Obremenjevala se je s tem, da nič od tega, kar razmišlja, ni dovolj zanimivo in vredno ustvariti.
Doma smo jo spodbudili, naj se ne obremenjuje niti z oceno,
niti s sošolko, naj zaupa vase, naj nekaj ustvari, tudi če se ji ne bo zdelo dovolj dobro.
Tako je imela nalogo, da ne sme obupovati ampak zagristi in narediti,
kar pač zmore, tudi če bo učiteljici njen izdelek ponovno premalo zanimiv.
Na koncu se je uspela umiriti in dobiti lepo oceno.

Vabimo vas, da razmislite in se pogovorite, kako je pri vas ...
Kakšno mesto ima upanje v vašem življenju?
Ste nagnjeni k obupovanju ali zmorete v preizkušnjah ohranjati vero vase ali v bližnje?
Kaj vam pomaga, da ohranjate vero vase, tudi ko ponavljate stare napake oz. ko kljub trudu doživljate neuspehe?  

In še naloga za družine ...
V tem tednu se bomo trudili, da bomo na neuspehe gledali kot na priložnost za našo rast
in del življenja, ne pa kot na razlog za obup.
Na vrh plakata bomo zapisali Ni pomembno, če padem, pomembno je, da se borim.
Vsak bo pomislil, nad čim navadno obupuje in to bo zapisal na dno plakata.
Vsakokrat, ko se bo kljub neuspehu uspel ponovno boriti, bo narisal del poti, ki vodi do gesla na vrhu plakata.
Tako bomo skupaj počasi stopali po poti upanja in bomo kljub neuspehom lahko ohranjali vero vase ali v bližnjega in vedrino.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.