Tudi tokrat bomo razmišljali, 
kako med nami graditi prostor sprejetosti in topline za vsakogar.
Ko se ozremo okoli sebe, hitro opazimo, da je veliko ljudi, ki nosijo v sebi stisko – 
nekateri iščejo smisel, drugi se borijo z osamljenostjo, tretji s preizkušnjami vsakdana. 
Ob tem nas nagovarjajo zglede svetnikov in vseh, 
ki so znali s srcem prepoznati bolečino ljudi svojega časa ter nanjo odgovoriti z dejavno ljubeznijo. 
Njihov zgled nas vabi, da bi tudi sami v svojem okolju prepoznali potrebe bližnjih in se nanje odzvali z odprtostjo in sočutjem.  

V eni od družin so razmišljali tako:
V naši družini smo si tokrat podelili, katere stiske zaznavamo v okolju, kjer živimo in delujemo. 
Vsi pogosto opažamo, da so ljudje osamljeni, brez pravega smisla in volje do življenja. 

Otroci pa so opozorili, da njihove sošolce v stisko spravljajo učni neuspehi 
ali zavračanje s strani drugih zaradi vedenjskih posebnosti.

Mama se pri svojem delu vsak dan srečujem z bolniki, ki prihajajo po zdravila in nasvet. 
Trudim se, da jim čim bolje razložim vse, kar potrebujejo za uspešno zdravljenje. 
A pogosto se zgodi, da ljudje bolj kot zdravilo potrebujejo človeka, ki jim zna prisluhniti v njihovi stiski. 
Če le okoliščine dopuščajo, si vzamem več časa in prisluhnem. 
Včasih se iz takega pogovora rodi tudi konkretna rešitev, pogosto pa že občutek,
 da si lahko težave deliš z nekom, ki te vzame resno, prinese olajšanje.

Hčerka je z nami delila izkušnjo iz šole, kjer so v razred dobili dečka z avtizmom. 
Učiteljica je sedežni red oblikovala tako, da je fant sedel poleg nje. 
Sprva ji je bilo neprijetno, saj ni vedela, kako se bo z njim razumela. 
Vendar ji je izkušnja z bratom, ki ima podobne težave, pomagala, da je lažje vzpostavila stik. 
Njeno sprejemanje je spodbudilo tudi druge sošolce, da so fanta postopno vključili v razredno skupnost. 
Še posebej lep je bil trenutek pri športni vzgoji, ko so imeli skok v daljino in je cel razred navijal za sošolca 
– čeprav njegov skok ni bil med najboljšimi.

Naš pogovor smo sklenili z mislijo, da je pogosto težko premagovati brezbrižnost in zaprtost vase.
 A ko se potrudimo in bližnjega zares vidimo ter mu pomagamo po svojih močeh, 
nas to izpolni in prinese v srce veselje ter mir.

Vabimo vas, da razmislite in se pogovorite, kako pa je pri vas? 
Se vam uspe v vsakdanjem življenju ustaviti ob bližnjem v stiski in mu prisluhniti?
Ali vas kdaj premagata mlačnost in brezbrižnost, zaradi česar se raje obrnete stran?
Kaj občutite takrat, ko se odločite pomagati – in kaj takrat, ko ostanete ravnodušni?

In še naloga za družine
Tudi v tem tednu nadaljujemo z nalogo iz preteklega tedna, ko smo z dobrimi deli ustvarjali
podobo pisanega jesenskega drevesa. 
Na velik list papirja ali plakat narišite drevo z debelimi vejami, na katere boste kasneje dodajali liste. 
Vsakič, ko kdo v družini naredi nekaj za drugega – družinskega člana, prijatelja, soseda ali sošolca – nariše na drevo list. 
List narišite v določeni barvi, glede na to, komu ste pomagali: oranžen za družinske člane, rumen za prijatelje, zelen za širšo skupnost. 
Na vsak list napišite, komu je bila pozornost namenjena in kaj ste naredili. 
Na primer: »Pomagal sem sestri pri domači nalogi«, »Pogovorila sem se z novo sošolko.« 
Na koncu tedna si skupaj oglejte plakat in se pogovorite o tem, 
kako so ta dejanja topline in bližine vplivala na vas in druge.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.