In že je tu sobota, dan, ki so ga že naši stari starši in starši namenili urejanju doma. Nekateri se tega še danes držimo, drugim se to upira. Ste kdaj razmišljali, zakaj se nam to upira? Morda mislimo, da bomo našli srečo izven doma?
Predlagamo, da si danes vzamemo čas in uredimo svoj dom.
Tudi tokrat vas spodbujamo, da se dela lotite organizirano. naredite seznam vseh opravil, ki jih bi bilo potrebno opraviti. Naredite si urnik oz. časovni okvir za posamezno opravilo ter določite, kdo bo zanj prevzel odgovornost. Vključite tudi otroke. Dodelite jim naloge in določite, katera hišna opravila bodo opravili. Spodbujajte jih k soodgovornosti in skrbi za dom.

Se tudi vam ob tem zbujajo pomisleki?
V nadaljevanju bomo skušali odgovoriti na nekatere izmed njih.

Prvi pomislek: »Zakaj bi otroke obremenjeval s hišnimi opravili?!«

Za otroka je zelo pomembno, da od malih nog razvija občutek, da je lahko koristen za skupnost. Opravljanje hišnih opravil mu bo koristilo pri razvijanju delovnih navad, različnih spretnosti in občutka odgovornosti. Učil se bo sodelovanja z družinskimi člani in se veselili tega, da lahko pomaga. Le tako bo lahko rasel v odgovorno in samozavestno osebo. Pridobil bodo občutek za red, disciplino, doslednost. Vložen trud mu bo pomagal, da bo znal ceniti dom.

Drugi pomislek: »Otroci dela ne marajo, raje se igrajo … še najraje sami ali z vrstniki.«

Popravek. Odrasli pogosto ne maramo dela, saj ga doživljamo kot nekaj, kar nam greni življenje, kar pač moramo, ker drugače ne gre. Če sami ne uspemo ovrednotiti dela, kot nekaj kar nas izpopolnjuje, krepi in gradi naše medsebojne odnose, bomo tudi otroka težko prepričali, da je lahko delo nekaj lepega in koristnega.
Starši se pogosto ustrašimo, da bodo otroci protestirali in bomo z njimi v konfliktu, zato bi raje vse naredili sami. Ne verjamemo, da ima vsak otrok že po naravi rad delo.
Velikokrat ga veseli že to, da mu uspe nekaj dobro narediti, ne glede na to, kaj dela. Dragoceno mu je, da si vzamemo čas zanj in mu pri delu, ki ga opravljamo, izkažemo zaupanje.
Včasih pa bo le z malo domišljije tudi sam našel način, da mu bo delo postalo zabavno.
Seveda pa je res, da so risanke, računalniške igrice, igra s kockami ali nogomet na dvorišču še zabavnejši. So, a z njimi otrok ne pridobi izkušenj za življenje, odgovornosti, pripadnosti, najbolj pa izgublja stik z vami, po čemer najbolj hrepeni. Bolj kot zabavo, potrebuje otrok vaše zaupanje, vero vanj, potrditev in občutek, da vam je pomemben.
Seveda mora pa prav vsak v življenju delati tudi stvari, ki mu včasih prav nič ne dišijo, a so dobre. Tudi to je lahko pomembna lekcija za otroka.

Tretji pomislek: »Otroci so premajhni za delo.«

Starši svoje otroke pogosto podcenjujemo. Menimo, da so še premajhni, da bi zmogli prispevati k urejanju doma. Kakšno pa je o tem mnenje strokovnjakov: Če je otrok sposoben sedeti in prijeti stvar v roke, je dovolj star, da ga lahko vključimo v opravljanje hišnih opravil.
Prilagamo seznam opravil, ki jih po mnenju strokovnjakov, lahko opravlja otrok pri določeni starosti.

Četrti pomislek: »Otroci v resnici ne naredijo veliko, saj ne znajo.«

Otrok, ki mu damo priložnost, da se loti določenih hišnih opravil in mu pri tem pomagamo z jasnimi navodili, nas bo presenetil v tem, kaj vse zmore. V našem programu »Učenje za življenje« z osnovnošolskimi otroki čistimo, kuhamo, urejamo vrt, skrbimo za rože, postiljamo postelje, zlagamo rjuhe, pomivamo posodo, pečemo piškote, pometamo in čistimo okolico. Veliko se naredi, čeprav mnogi doma tega niso navajeni. Prejšnje poletje so med počitniškim varstvom npr. opleli vinograd! Starši so se čudili, da je kaj takega sploh mogoče.
Seveda se tudi mi srečujemo z uporom, lenobo in malomarnostjo. O pomenu skupnega dela se skušamo čim več pogovarjati. Pomaga nam tudi, da si pred vsakim opravilom naredimo natančen načrt: kdo bo kaj naredil in kako dolgo bomo delali. Včasih opažamo, da se otroci s težavo lotijo dela samo zato, ker določene spretnosti enostavno ne znajo. Umirijo se, ko jim potrpežljivo pokažemo, kako se delo opravi in ko dobijo jasna navodila. Zelo pomembno je, da se odrasli ob otroku ustavimo, mu pokažemo, kako naj prime metlo, po kakšnem sistemu naj se loti pomivanja posode, po katerih korakih naj počisti kopalnico ipd.

Peti pomislek: »Otroci so pri delu malomarni. Tako in tako moram vse popravljati za njimi.«

Starši pogosto menimo, da bi otrok, ko doseže določeno starost, pač že moral znati pomesti hišo ali pomiti posodo, saj nas je vendar toliko let opazoval pri tem delu. Jezi nas, ker njegovo delo ni dobro opravljeno, očitamo mu malomarnost, upor pa se pri otroku samo še stopnjuje. Naša odgovornost je, da otroke učimo delati. Treba jih je spodbujati in vztrajati z njimi. Najslabše naredimo, kadar delamo namesto njih, kadar popravljamo njihovo delo brez, da bi jih naučili, kako naj sami dobro, natančno in vestno delajo.

Šesti pomislek: »Škoda časa, ko smo po celem tednu vsi doma. Pojdimo raje na izlet.«

Čas, ki ga bomo vložili v to, da bomo otroke naučili delati, se nam bo nam in otrokom z leti zelo obrestoval. Otroci bodo pridobivali delovne navade, družina pa bo rasla v povezanosti. Čas skupnega pospravljanja je lahko tudi čas druženja, ko vsi skrbimo za naš dom. Ni nujno, da moramo organizirati družinski izlet, piknik ali podobno aktivnost, da bi bili kot družina skupaj. Tudi pomivanje posode je lahko dogodek, ki nas povezuje.

Upamo, da smo vam pomagali odgovoriti na vaše pomisleke in vas tako opogumili, da sprejmete naš izziv. Sicer pa vabljeni, da na našo facebook stran napišete svoje mnenje. Vabljeni tudi, da nam sporočite, kako običajno poteka vaše čiščenje doma, s kakšnimi težavami se srečujete in kakšen nasvet imate za druge starše.