Verjetno si vsi zelo želimo, da bi bili uspešni pri svojem delu,
da bi nam šlo dobro v odnosih, da ne bi nikogar razočarali in prizadeli, da ne bi delali napak.
Kadar nam to ne uspe, nam je težko in bojimo se, da nas bodo drugi obsojali.
Najraje bi se skrili.

A kako neprecenljiva izkušnja je,
če se ne skrijemo in doživimo, da nas drugi ne obsoja, ampak sprejme takšne kakršni smo.
Iz hvaležnosti za take izkušnje se v nas rojeva prostor za to, 
da zmoremo tudi sami sprejemati bližnje in jih ne obsojamo, kadar naredijo kaj narobe.

V eni od družin so razmišljali tako:
Vsi smo že doživeli, da nas je bilo strah priti pred druge in podeliti, 
da nam nekaj ni uspelo, da smo nekaj naredili narobe. 
Takrat nam je zelo težko, saj se bojimo, da bo drugi jezen in razočaran.
Že tako smo tudi sami polni jeze in razočaranja nad sabo, zato bi se najraje skrili.

Hči je dobila negativno oceno pri matematiki. 
S težkim srcem je prihajala domov. Bila je razočarana, čutila je sram, bala se je, da bomo jezni. 
Ko je novico delila z nami, nam je bilo težko, a smo se pogovorili. 
Pregledali smo test, da bi razumeli, kaj je šlo narobe in se dogovorili, 
da ji bo ati pomagal pri učenju, da bo oceno lahko popravila. 
Ob današnjem pogovoru ob spodbudi, nam je povedala, da ji je to veliko pomenilo in da je hvaležna. 
Bala se je obsodbe, a smo jo sprejeli in ji pomagali, da v težavi ni ostala sama.

Tudi drugi otroci so že večkrat doživeli kaj podobnega, prav tako mami in ati.
Pogovarjali smo se, ali nam lahko trenutki, ko smo bili kljub napakam sprejeti, 
pomagajo, da tudi sami sprejemamo druge, ko jim ne gre, ko naredijo kaj narobe.

Starejša hči pogosto razmišlja o sošolcih in njihovih težavah. 
Medtem, ko jih drugi obsojajo, se posmehujejo ali se iz njih norčujejo, sama veliko razmišlja o tem, 
kaj se jim dogaja in kako bi jim lahko pomagala, kot mi pomagamo njej, ko gre kaj narobe.
Rekla je, da bi mogoče tudi sama hitreje obsojala druge, če ne bi že tolikokrat doživela, 
da smo se o težavah pogovorili, namesto, da bi jo obsojali in da smo skupaj iskali vzroke in rešitve zanje.

Tudi ostali smo se strinjali, da smo hvaležni, za vse izkušnje sprejetosti. 
Opogumljajo nas, da v težavah ne ostajamo sami, 
čeprav se še vedno bojimo, da bomo drugega razočarali, prizadeli in se bo jezil.

Vsaka izkušnja sprejetosti nam prinaša odgovornost, da tudi sami poskrbimo za drugega, 
ko mu je težko, ga vidimo, mu pomagamo in ga ne obsojamo.

Vabimo vas, da razmislite in se pogovorite, kako je pri vas ...
Imate tudi vi podobne izkušnje?
Kako se počutite, kadar naredite napako, kadar vam ne gre, ko se vam kaj zalomi?
Zmorete to priznati drugim? Česa se pri tem bojite?
Imate izkušnjo, ko vas je drugi sprejel, čeprav ste se bali, da vas bo obsojal?
Kaj vam ta izkušnja pomeni?
Ali zaradi nje lažje sprejemate druge, ko vas razočarajo?

In še naloga za družine ...
V tem tednu si vzemite čas za pogovor in si podelite izkušnje, 
ko ste doživeli, da vas drugi ni obsojal, ampak sprejel. 
Podelite si, kaj vam te izkušnje pomenijo. Bodite pozorni, da tudi sami ne obsojate, 
kadar vas bo v tem tednu kdo razočaral in prizadel.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.