Naše življenje je lepo, ker je sestavljeno iz težkega in lepega. Ugotavljali smo, da potrebujemo tako dež kot sonce, delo in počitek, šolo in počitnice.
Pretekli teden smo si zadali nalogo, da bomo skušali ovrednotiti težko in videti, kaj nam lepega prinaša.

Ta teden pa nas čaka nov izziv.
Vsi poznamo tudi trenutke, ko je tako prijetno in lepo, da bi ostali kar tam, ne bi hoteli iti naprej ...
Če nam je lepo, bi ostali kar na dopusti oz. počitnicah, mogoče smo se tudi v času korone navadili biti skupaj, pa kar ne bi šli v službo ali v šolo.
Mama se lahko odlično ujame s prijateljico in bi z njo lahko klepetala ure in ure.

Kam pa nas pripelje, če hočemo na silo zadržati lepo in nočemo naprej?
Ali je življenje res lepše in bolj polno, če hočemo na vsak način zadrževati lepo in pozabimo na pot, ki je pred nami?
Ali je sploh realno?

Vabimo vas, da se z bližnjimi pogovorite:
- Pomisli na mucke, ki so najlepši, ko so majhni. Si že kdaj pomislil, da bi morali ostati kar takšni in ne bi smeli odrasti?

- Mar niso podobni tudi otroci? Sta že kdaj rekla, kako lepo bi bilo, če bi otrok ostal tako 'luštkan' in ne bi postal najstnik?

- Ko se v družini lepo razumete, ste že kdaj pomislili, da ne bi načeli nobene boleče teme, ki je še niste odprli in razčistili?

Mucki morajo odrasti, otroci tudi, bolečini pa se ne moremo izogniti.
Ali bomo vztrajno ostajali v sanjah, ki bi jih radi zadržali, ali pa se bomo podali na pot in sprejemali izzive, takšne kot nam prihajajo naproti? Naj bodo to vprašanja za ta teden.

NALOGA:
Nariši lep trenutek in se pogovori, kako si odšel z njim na pot.

------------------------------------------------------
Vsebino smo povzeli po pridigi g. Petra Žaklja za današnjo nedeljo.
Vabljeni, da jo preberete na naši novi spletni strani in delite svoja razmišljanja, prek tega maila ali prek spodbude za pogovor.

V kolikor potrebujete kakršnokoli pomoč ali bi se radi pogovorili, nas lahko pokličete ali nam pišete.
Če še nimate kontakta, ga najdete vrstico zgoraj, če kliknete na spodbudo za pogovor.