Tokrat se bomo ustavili ob misli, da nas le iskreno iskanje resnice o sebi
in o drugem človeku vodi v bolj polno, mirno in veselo življenje.
Pogosto si želimo bližine, razumevanja in veselja v odnosih, a hkrati ostajamo zaprti vase.
Ne upamo povedati, kaj zares nosimo v sebi, ali pa ne znamo zares poslušati drugega.
Velikokrat govorimo drug mimo drugega – slišimo besede, ne slišimo pa srca.
In zato med nami zmanjkuje topline, zaupanja in veselja. Ko pa si dovolimo biti iskreni,
ko drug drugemu odpremo svoj notranji svet in smo pripravljeni poslušati brez obsojanja, se začne med nami rojevati nekaj novega.
Resnica, četudi včasih zahtevna, osvobaja.
Odpira prostor za bližino, za sprejetost in za življenje.
V eni od družin so razmišljali in zapisali tako:
Med prazniki smo preživeli več časa skupaj.
V pogovoru je starejša hčerka povedala, da hrepeni po odnosu z mlajšo sestro.
Pred kratkim se je vrnila z romanja, kjer jo je bolela ugotovitev,
da so v drugih družinah sorojenci bolj povezani med seboj, kot so v naši družini.
Mlajši sestri je očitala, da z njo ne more vzpostaviti odnosa,
ker ne upošteva njenih navodil o »lepem obnašanju« in da ji za odnos ni mar.
Starejša hčerka si namreč predstavlja, da bosta lahko zgradili prijateljstvo šele takrat,
ko se bo mlajša sestra začela obnašati tako, kot se starejši zdi prav – torej spoštljivo, ubogljivo in prijazno do vseh v družini.
Po njenem mnenju je odnos mogoč šele, ko se bo mlajša »popravila« in izpolnila njena pričakovanja.
V resnici, si tudi mlajša hčerka želi sestrine bližine.
Nama z možem večkrat potoži, da ta nima nikoli časa zanjo.
Ker ne verjame vase, pogosto obupa še preden jo sploh vpraša, ali bi imela sestra čas za skupno igro.
V mislih ostaja pri prepričanju, da sestra nima časa zanjo, ker se »vedno uči«.
Starša sva starejšo hčerko pri očitanju ustavila in skušala pojasniti, kaj se med hčerkama dogaja.
Povedala sva, da je obnašanje mlajše hčerke včasih res neprimerno, vendar se za tem pogosto skrivata bolečina
in želja po sprejetosti, ki ju pogosto ne zna drugače izraziti.
Starejšo hčerko pa v želji po odnosu vodi njena zgrešena predstava o popolnosti.
Za odnos bi se potrudila, a šele takrat, ko bi se mlajša sestra po njenih merilih dovolj lepo obnašala.
Ob tem sva obe spodbudila, naj premagujeta svoje napačne predstave o drugi in naj bosta prvi, ki naredita korak v odnosu.
Kmalu po pogovoru ob najini spodbudi, je starejša hčerka mlajšo povabila na kolesarjenje.
Mlajša je ob najini premagala lenobo in se ji pridružila. Na poti sta imeli nesrečo s počeno zračnico,
a sta kljub temu lepo preživeli skupni čas in bili veseli dogodivščine, ki ju je povezala.
Takšne izkušnje nas utrjujejo v prepričanju, da se je vredno truditi za iskanje resnice o sebi in drugem,
saj ta prinaša več veselja in življenja v našo družino.
Vabimo vas, da razmislite in se pogovorite, kako je pri vas ...
Zmorete z bližnjimi deliti to, kar v resnici doživljate in po čemer hrepenite?
Znate prisluhniti drugemu in ga vzeti zares?
Kaj vam pri tem pomaga in kaj vas ovira?
In kaj vam prinaša iskrena medsebojna bližina?
In še naloga za družine ...
Na list narišite pot, nato pa iz barvnega papirja izrežite rožice.
V tem tednu se zavestno trudite, da z bližnjimi gradite iskrene odnose.
Delite svoja hrepenenja in prisluhnite hrepenenjem drugega – tako boste krepili pristno medsebojno povezanost.
Ob koncu dneva si vzemite čas in podelite, kako vam je šlo. Vsakič, ko se vam uspe z bližnjim povezati, na pot
nalepite eno rožico. Želimo vam, da bi do konca tedna vaša pot zacvetela – in da bi bilo v
vašem življenju vedno več pristnega veselja.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.