Pred nami so poletne počitnice.
Čas, ko je običajno nekoliko manj obveznosti,
več priložnosti za skupne trenutke in morda tudi več časa za ljudi, ki jih imamo radi.
Preden se za poletje poslovimo, se ustavimo ob vprašanju,
ki nas lahko spremlja tudi v prihajajočih počitniških dneh:
Ali darove, ki smo jih v življenju prejeli, v veselju delimo s svojimi bližnjimi?
V eni od družin so se ob zastavljenem vprašanju ustavili in svoje razmišljanje zapisali takole:
Najprej smo imeli nemalo težav, da smo se spomnili, kaj vse nam je bilo podarjeno.
Predvsem nematerialne darove je pogosto težko zaznati, saj so nam tako zelo samoumevni.
Ob najini (starševski) spodbudi so tudi otroci našteli talente,
znanje in značajske lastnosti, ki bogatijo njih same in ljudi okoli njih.
Pomislili smo, kako velikodušno so bližnji z nami delili svoje darove
in kako mi sami uspemo to, kar smo in kar imamo, nesebično deliti z drugimi.
Ob tem sem se kot mama spomnila dveh povsem različnih izkušenj.
V srednješolskih letih sem se prvič srečala z različnimi računalniškimi programi, ki jih nisem obvladala.
Za pomoč pri delu z računalnikom sem prosila znanca, ki je obiskoval računalniško šolo.
Mojo težavo je sicer rešil, vendar njegove razlage nisem zares razumela.
Nekako sem začutila, da je na svoje znanje ponosen in ga ne želi deliti z menoj.
Povsem drugačno izkušnjo pa imam s starejšo gospo,
ki je večino življenja preživela kot gospodinja in z veseljem kuhala ter postregla vsakega, ki jo je obiskal.
Vedno mi z žarom v očeh pripoveduje, kaj dobrega je skuhala, in poskrbi, da lahko kaj od tega poskusim tudi sama.
Nedavno mi je predala svoje dragocene kuharske zapiske v želji, da njene male kuharske skrivnosti ne bi odšle z njo v grob.
Sama sicer v kuhanju ne uživam najbolj, a me njeno navdušenje vedno znova spodbudi, da preizkusim kakšen nov recept.
Danes jih z veseljem delim s svojimi hčerami, ki so občasno povabljene k tej gospe, da skupaj skuhajo kaj dobrega za njihovo mamo.
Hčerka je podelila primer iz šole.
Z razumevanjem šolske snovi običajno nima težav, predvsem pri naravoslovju pa včasih potrebuje dodatno razlago.
V osnovni šoli je imela sošolca, ki je z njo tekmoval v ocenah in
zato ni bil pripravljen deliti svojega znanja, ko ga je prosila za pomoč.
Letošnja srednješolska izkušnja pa je drugačna. Ko je potrebovala pomoč pri učenju fizike,
ji je četrtošolka po šoli z veseljem priskočila na pomoč.
Pridobljeno znanje je nato delila še s sošolkami in skupaj so se veselile uspeha.
Izkušnje, ko drugi z nami delijo svoje znanje, talente ali preprosto bližino,
v nas utrjujejo zavest, da je lepo, ko smo od bližnjih obdarjeni.
Svet pa je še lepši, ko sami nesebično naprej podarjamo prejete darove.
Vabimo vas, da razmislite in se pogovorite, kako je pri vas ...
Prepoznavate s čim vse ste obdarjeni?
Se prejetih darov veselite in z njimi razveseljuje bližnje ali služijo samo vam?
Kaj vam prinaša ena in kaj druga drža?
In še naloga za družine ...
Na list papirja narišite drevo. Iz barvnega papirja izrežite nekaj jabolk.
Drevo predstavlja človeka, jabolka pa dobra dela oziroma služenje bližnjemu.
Čez dan se trudite, da svoje talente, darove, čas ali pozornost delite s svojimi bližnjimi.
Zvečer se pogovorite, kako vam je šlo. Če vam je uspelo s svojimi darovi služiti bližnjim, to zapišite na jabolko in ga nalepite na drevo.
Želimo vam, da bi bilo vaše drevo do konca tedna bogato obloženo z jabolki, vaši bližnji pa veseli sadov vašega služenja.
Naj bodo poletni dnevi priložnost za čas, pozornost in dobro voljo, ki si jih lahko podarjate med seboj.
Želimo vam lepe in mirne počitnice.
Ponovno se beremo jeseni.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.