Velikokrat se zgodi, da stvari počnemo kar iz navade – ne da bi se res ustavili in dali prostor bližnjemu. 
Ujamemo se v ritem, kjer vse teče, a zmanjka topline, pogleda, besede, dotika. 
Zato bomo tokrat razmišljali, kako naj ob rutini naredimo prostor za bližino.  

V eni izmed družin so razmišljali tako:
Tudi v naši družini se to kdaj zgodi. Ko pridemo domov – vsak s svojega konca, 
eden iz službe, drugi iz šole – pogosto vsak odide k svojemu opravilu. 
Eden hitro pospravi torbo, drugi gre ven, tretji skoči v kuhinjo pripravljat večerjo. 
Vse teče, kot mora, a občutek je, kot da smo drug mimo drugega.

Popolnoma drugače pa je, ko se ob prihodu domov najprej za trenutek usedemo skupaj. 
Vsak pove, kako mu je bilo – kdo je imel lep dan, komu je bilo težko, kaj se je zgodilo zanimivega ... 
Ne traja dolgo, a vzdušje se spremeni. Kot da bi se hiša napolnila s toplino. 
Po pogovoru se skupaj dogovorimo, kdo bo kaj naredil – kdo bo pripravil mizo, kdo pospravil igrače, kdo pomagal pri večerji. 
Delo je lažje, pogovori prijetnejši, mi pa bolj povezani. Rutina se spremeni v živ odnos.

Tudi med nama z možem je podobno. Včasih po napornem dnevu vsak v sebi nosi svoje misli – eden skrbi, drugi utrujenost. 
Pomembno je, da si ob večerih, ko otroci zaspijo, vzameva čas za naju – 
da si poveva, kaj se nama je zgodilo čez dan, in se ob tem pogovoriva. 
Včasih je to naporno, ker bi raje odšla spat, a najin pogovor in iskanje drug drugega naju vedno znova poživi. 
Takšni trenutki naju povezujejo.  

Ko si vzamemo čas drug za drugega – doma, v družini, v zakonu – se vsakdan spremeni. 
Tisto, kar je bilo le vsakodnevno opravilo, postane prostor srečanja. 
Pogovor doda toplino in občutek, da nismo sami. Takrat rutina ne utrudi, ampak poveže in vsakemu da veselja, da gre lahko naprej. 

Vabimo vas, da razmislite in se pogovorite, kako pa je pri vas? 
Kaj v vaši družini največkrat delate »po navadi«, brez da bi se ustavili in pomislili, zakaj?
Kdaj resnično začutite drug drugega – kdaj se povežete?
Kaj bi lahko ta teden naredili drugače, da bi bilo med vami več topline in poslušanja?

In še naloga za družine
Ta teden se poskusimo ob prihodu domov za trenutek ustaviti. 
Namesto da vsak steče k svojim opravilom, se za minuto usedimo skupaj in se pogovorimo: 
Kako mi je bilo danes? Kaj bi rad povedal drugim? Kaj mi je polepšalo dan ali me razveselilo?
Šele potem se dogovorimo, kdo bo kaj naredil.

Naj naš vsakdan ne bo le navada, ampak živa povezanost – med nami in z življenjem samim.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.