Tokratno razmišljanje nas vabi k vprašanju: 
kako gradimo bližino – takšno, ki ne temelji na popolnosti, 
temveč na sprejetosti, iskrenosti in pripravljenosti na rast.
V vsakdanjih odnosih se pogosto znajdemo med željo po učinkovitosti, pravici ali lastnem prav na eni strani 
ter hrepenenjem po povezanosti, razumevanju in notranjem miru na drugi strani.  
Prav v teh napetostih se razkriva, koliko si dovolimo biti ranljivi, 
priznati napake ter drug drugemu postati opora in luč.  

V eni od družin so zapisali tako:
Najprej smo si podelili, kdaj sami doživimo pravo bližino. 
Otroci so povedali, da jo najbolj čutijo takrat, 
ko so lahko taki, kot so, in se ob tem počutijo sprejete in ljubljene. 
Midva s partnerjem pa sva ugotovila, da se med nama ustvari povezujoča bližina
predvsem v trenutkih, ko sva drug pred drugim lahko majhna in sprejeta v svoji nepopolnosti.
Vsi pa smo se strinjali, da je pristno bližino težko graditi, saj nas zunanji svet pogosto
prepričuje, da veljajo le človeška moč, pomembnost in popolnost. 
Tak pogled ustvarja samozadostnega človeka, ki nikogar ne potrebuje, a je hkrati zelo osamljen.

Pred kratkim sva se z možem sprla, ker sem se sama, brez posveta z ostalimi družinskimi člani, 
odločila in sporočila, da se bomo vsi udeležili pevskih vaj. 
Nekateri so imeli za ta čas že načrtovane druge obveznosti in so pričakovali, 
da se bomo o skupnih načrtih in končnih odločitvah skupaj pogovorili. 
Ko me je mož opomnil, da sem s takim ravnanjem prezrla in ponižala ostale družinske člane, je v meni narasla jeza. 
Najprej sem se branila z argumentom, da sem običajno jaz tista, 
ki prevzemam odgovornost in pravočasno sporočam našo udeležbo.
Težko sem priznala napako in še vedno sem želela dokazati, da imam prav. 
Šele ob moževi jasni in vztrajni drži, da moje dejanje ni bilo prav, sem zmogla priznati sebi in drugim, da nisem ravnala pravilno. 
Podelila sem, da sem pogosto v časovni stiski, ko načrtujem družinske obveznosti, in se zato sama odločim v »imenu drugih«. 
V sebi ostajam z mislijo, da bi dodatni pogovor zahteval preveč časa, 
zato stvari, ki zadevajo vse nas, na hitro zaključim sama. 
Takšna drža – ko se namesto k resnici zatečem v izgovarjanje, laž ali vztrajanje pri svojem prav –
ruši odnose, povečuje osamljenost ter ustvarja razdaljo namesto bližine.

Povsem drugače pa je, ko uspem slišati in sprejeti opomin. 
Takrat dopustim, da je drugi lahko zame luč, ki posveti v temo mojih zgrešenih predstav. 
Ko zmorem spremeniti pogled nase in sprejeti, da moja vrednost ni v popolnosti in brezhibnosti, temveč v tem, 
da sem lahko majhna in se sebe veselim tudi v nepopolnosti, se zmorem umiriti. 
Takrat lahko slišim moževe besede, priznam svojo napako ter podelim svojo stisko. 
Ko sprejmem njegovo pomoč, se med nama ustvari prostor pristne bližine, ki naju poveže in obogati.

Vabimo vas, da razmislite in se pogovorite, kako je pri vas:
Ali uspete v trenutkih neuspehov zaupati, da ste kljub vsemu v redu?
Zmorete taki stopati v odnose ali raje bežite? 
Zmorete sprejemati spodbude bližjih in se ob njih spreminjati? 
Ali raje vztrajate pri svojem prav? 
Kaj vam prinaša ena in kaj druga drža?

In še naloga za družine:
Na lista papirja narišite veliko srce in ga razrežite na sedem kosov. 
Čez dan bodite pozorni na odnose z bližnjimi. 
Ko pride do konflikta ali vas bližnji opomni, skušajte spodbudo sprejeti, 
ne da bi se pri tem branili ali dokazovali svoj prav. 
V pogovoru skušajta priti do resnice in se po njej ravnati, četudi je kdaj boleča.

Zvečer si v družini podelite, kako vam je šlo. 
Če ste čez dan uspeli bližnjega slišati in z njim graditi pristno bližino, na karton nalepite del srca. 
Želimo vam da bo konec zaradi vaših iskrenih pogovorih na kartonu zažarelo celo srce.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.