Se morda še spomnite naše spodbude izpred sedmih tednov, s katero smo vam želeli pomagati, da bi se kot družina čim bolje prilagodili na izredne razmere povezane z epidemijo. Spodbudili smo vas, da sestavite urnik, ki vam bo pomagal uskladiti službene in šolske obveznosti, kvalitetno preživeti skupni čas in se povezati. Kar nekaj družin se je v prvih tednih odzvalo na našo spodbudo. Preko facebooka smo prejeli vaše odzive, da ste s pomočjo urnika lažje premostili začetni kaos in zadihali.
Kako pa nam gre sedaj? Se urnika še držimo? Si ga še lahko osmislimo? Se nam morda ob tem zbujajo pomisleki? V knjigi 1 x 1 obvladovanje časa avtorja Lothar J. Seiwerta smo našli nekatere odgovore, ki nam lahko pomagajo, da bomo lažje vztrajali.

“Urnik? Kaj bomo kot družina imeli od njega?”
Družinsko življenje zahteva veliko usklajevanja. Vsak družinski član ima svoje potrebe, obveznosti, pričakovanja in želje. Samo znotraj urejenih okvirjev lahko vsak najde svoje mesto, razvije občutek varnosti in sprejetosti. Nihče si ne želi, da bi ga še doma preganjali občutki neobvladljivosti, živčnosti, stresa in napetosti. Pa vendar vse to še prepogosto doživljamo. Na drugi strani poznamo tudi občutke naveličanosti, zdolgočasenosti in nesmisla, ki si ji prav tako ne želimo, a pogosto prežemajo naše domove. Morda so slednji v teh dneh še občutnejši.
Red ustvarja dom. Družinski urnik nam pomaga ustvarjati red. Pomaga nam, da je naše sobivanje predvidljivo, usklajeno, umirjeno ... V takšno vzdušje se želimo vračati po napornem dnevu. Prav zato je dobro, da se spet vrnemo na začetek in obnovimo družinski urnik.

“Bojim se, da bo zaradi urnika zmanjkalo prostora za spontanost.”
Pristna spontanost lahko pride do izraza le, če se počutimo varni, sprejeti. Urnik nam lahko pomaga ustvarjati domače in prijetno vzdušje med nami, znotraj katerega bomo lažje to kar smo. Ljudje smo namreč že po naravi nagnjeni k redu, kar se velikokrat najbolj pokaže ravno pri otrocih. Le ti bodo znotraj varnih in urejenih okvirjev lažje izražali svoja čustva, razvijali ustvarjalnost in ohranjali spontanost.

“Zakaj naj se trudimo s pisanjem, saj imamo že vse splanirano v glavi?”
Avtor zgoraj omenjene knjige priporoča, da načrtujemo pisno. Načrti, ki jih imamo samo v glavi so namreč bistvo manj pregledni in jih je lažje spreminjati. S pisnim planiranjem časa bomo razbremenili naš spomin, hkrati pa dosegli tudi določen psihološki učinek samomotivacije. Načrt ali urnik, ki ga zapišemo skupaj in ga npr. obesimo na steno, ima za družinske člane veliko večjo težo, kot če bi si ga le izrekli. Naše “pobožne želje” postanejo namreč nekaj, kar je “črno na belem”.

“Urnik nas samo frustrira, saj se nam ga nikoli ne uspe držati. Potem smo samo še bolj živčni in sitni.”
Zakaj se nam urnika pogosto ne uspe držati? Je kriv urnik?
Morda so nam pri načrtovanju ponagajale naše nerealne predstave o času. Pogosto smo namreč nagnjeni k temu, da planirani čas precenjujemo in za določeno opravilo predvidimo premalo časa. Naš urnik lahko postane prenatrpan in nerealen, saj pri načrtovanju nismo upoštevali nepredvidljivih dogodkov. Na le te je v življenju dobro vedno računati, sicer nam predstavljajo stres in jih doživljamo kot krivico. S pomočjo pravila, ki pravi, naj vedno splaniramo le 60% našega časa, se lahko izognemo nepotrebni frustraciji. To pravilo namreč že v naprej predvideva motnje, nepričakovane dogodke, spontane in družbene dejavnosti in jim namenja 40 % našega realnega časa.
Morda je težava v tem, da urnik, ki smo ga sestavili ne upošteva krivulje naših osebnih zmogljivosti. Strokovnjaki so ugotovili, da dosežemo višek zmogljivosti v dopoldanskem času, popoldan pa pride do splošno znane popoldanske utrujenosti. V zgodnjem večeru se krivulja zmogljivosti nekoliko zviša, nato pa znova hitro upade. Po polnoči doseže svojo absolutno najnižjo točko. Razpored nalog je zato dobro prilagajati tem zakonitostim organizma. Pri tem bodimo še toliko bolj pozorni na otroke, pri katerih je krivulja zmogljivosti še bolj izrazita.

SPODBUDA ZA POGOVOR
Vabimo vas, da se v družini pogovorite o vašem urniku. Je dovolj realen in jasen? Upošteva krivulje vaših zmogljivosti?
Dobro je razmisliti tudi o možnosti, da je urnik povsem dober. Ugotovite, zakaj se kljub temu urnika ne držite? Je morda težava v tem, da odgovornosti, ki jo urnik prinaša za vsakega družinskega člana posebej, niste vsi vzeli dovolj zares. Se morda v ozadju skriva lenoba?
Vsak dan se pogovorite o tem, kje se je glede urnika zalomilo in skušajte ugotoviti, kaj je šlo narobe. Odkrivajte, kaj so vaši tatovi časa. Morda je to telefon, računalnik, sanjarjenje, predolgi razgovori, iskanje stvari zaradi nereda, pregovarjanje, zavlačevanje z nujnimi opravili, nejasna komunikacija med nami ...? Tako odrasli kot otroci imamo svoje tatove časa. Bodimo pozorni nanje in jih premagujmo z medsebojnim opominjanjem.

Upamo, da smo vas uspeli nagovoriti in vas prepričati, da je urnik koristen pripomoček za ustvarjanje doma. Želimo vam, da bi vas skupno načrtovanje družinskega časa povezalo in vam prinašalo veselje. V svojih urnikih pa ne pozabite del časa odmeriti tudi za skupno zabavo, sprostitev ali preprosto crkljanje na kavču.

Vir:
Seiwert L. J., 1992. 1x1 obvladovanje časa. Maribor. DOBA