občni zbor je priložnost, da pogledamo na preteklo leto in na izzive, ki nas čakajo v prihodnje. Kljub temu, da so preteklo leto letele obtožbe name (kar se kljub zaključeni predhodni preiskavi ne neha) in so nekateri poskušali uničiti naše delo, lahko z veseljem rečemo, da vse to na delovanje društva ni negativno vplivalo. Akcija Vincencijev koledar je pokazala naklonjenost javnosti, pa tudi na razpisih in v odnosih z drugimi organizacijami so rezultati lepi.
Če pogledamo najprej na naše delo z brezdomci, smo lahko veseli, da je MDDSZ odobrilo sofinanciranje socialnovarstvenega programa CPB za novo obdobje 7 let in podprlo delo 9 zaposlenih, kar je veliko več kot doslej. Uspešni smo bili tudi na Europskem razpisu COMHOM, za digitalizacijo brezdomstva, za projekt, ki bo trajal dve leti.
Delo dobro teče. V preteklem letu smo zaposlili tako Lano kot Tejo, ki sta bili prej prostovoljki. Število prostovoljcev spet narašča in nas potrjuje, da smo na pravi poti tako pri delu z brezdomci, kakor z njimi. Radi prihajajo tako na družabna srečanja kot na dneve prostovoljcev. Zavzeto pripravljajo različne dogodke kot so Miklavževanje ali pa kulturni večer.
Število vseh storitev in število nočitev se je zvišalo v primerjavi z letom poprej. V dnevnem centru v Ljubljani je obisk izjemen, vsaj 110 oseb/dan. Tudi v Gorici število raste. Veliko se jih čez dan zadržuje v prostorih.
Odprli smo novo nastanitveno enoto na Gornjem trgu s 4 posteljami, v zavetišču je veliko brezdomnih, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo in nego. Vsi potrebujejo vedno več odnosa z nami, kar prinaša veselje vsem, saj tako naši uporabniki delajo drobne a pomembne korake. Blizu smo jim v najrazličnejših stiskah, z njimi pa delimo tudi veselje. Srečanja ob križevem potu ali svetih mašah so vedno globlja. Lepo je, da lahko poskrbimo zanje ob umiranju in jih tudi dostojno pokopljemo.
Kljub temu da nas pozna tako splošna javnost kot strokovna, pa ostaja veliko vprašanje, kaj se bo v prihodnje dogajalo z delom na področju brezdomstva v Ljubljani. Posluha za človeka je vedno manj, zato pa je še toliko pomembneje, da delamo dobro in s srcem. Že naša prisotnost na tem področju je lahko pomembno pričevanje.
Podobno je tudi pri delu z otroki in družinami. Tudi na tem področju postaja naše delo vedno bolj celostno. Tako vse pogosteje rešujemo veliko več kot le učne težave. Srečujemo se s celimi družinami in v preteklem letu nam je uspelo, da smo že začeli vstopati v domove tistih, ki se na nas obračajo po pomoč. To kaže, da smo uspeli zgraditi zaupanje, kar pa nam daje upanje, da bomo lažje pomagali pri reševanju njihovih najrazličnejših težav.
Tudi pri delu z družinami in otroki je pomembno področje sodelovanje z različnimi institucijami. Vedno bolj smo sogovorniki in sooblikovalci načrtov pomoči za posamezne uporabnike. Postajamo prepoznavni kot zanesljiv partner, ki mu je mogoče zaupati.
V leto 2026 smo kot center za družine vstopili z zelo dobro ocenjeno prijavo na razpis za naslednje petletno obdobje. To nam poleg nadaljnjega razvoja prinaša tudi nove izzive: učno pomoč za najstnike ob sobotah, bolj strukturirano delo z mladimi, obiske družin na domu ... Tudi otrok, ki prihajajo na učno pomoč, je vedno več. Ti pa s seboj prinašajo vedno več različnih težav celotnih družin.
Smo v času, ki je v mnogih pogledih izgubil kompas. Vse je načeto. Ni trdnih temeljev. Politika, gospodarstvo, morala vse je pred težkimi izzivi. Čeprav se o človekovih pravicah in o odnosih veliko govori, pa je vse v veliki krizi.
Pomembno je, da kot posamezniki in kot društvo verjamemo, da je naše geslo: Skupaj gradimo dom odgovor na vsako krizo. Če ga bomo gradili med nami, ga bomo zmogli graditi tudi z uporabniki. In če bomo dom prinašali v družbo, ki nas obdaja, smo pomemben odgovor na krizo, v kateri se je znašel svet. Kjer je mogoče ustvariti dom, ni potreben za moralo, ne za gospodarstvo, ne za politiko. Torej naj bo naš izziv še naprej ustvarjati dom in prinašati veselje in upanje vsem, ki jih srečujemo.
predsednik društva, dr. Peter Žakelj
