Zaključno srečanje prostovoljcev

Ob koncu šolskega leta smo se na Mirenskem Gradu srečali prostovoljci učne pomoči na daljavo, učenja glasbe na daljavo in prostovoljci dela z brezdomci v Novi Gorici. Srečanje nas je zelo razveselilo, saj smo se nekateri prvič srečali v živo, brez kamere. Prav zato smo naše snidenje začeli z igro za medsebojno spoznavanje. Ko smo se z njo dobro ogreli, smo srečanje nadaljevali z refleksijo našega prostovoljskega dela skozi minulo leto.  Svoje izkušnje smo si najprej podelili v manjših skupinah. Spomnili smo se lepih trenutkov, ko smo opazovali vztrajen napredek učencev ter se povezali med sabo. Pomislili smo, kaj nam je prostovoljsko delo dalo za nazaj, zlasti takrat, ko smo prevzeli odgovornost za druge. Pomislili smo tudi na težke trenutke. Ugotavljali smo, da nam je bilo težko vztrajati, ko nismo videli takojšnjega napredka in ko smo morali biti zelo strogi, da smo lahko ohranjali disciplino. V izziv nam je bilo tudi usklajevati prostovoljsko delo z drugimi obveznostmi.  Ampak zaključili smo s spoznanjem, da nam je ravno prek težkih trenutkov prostovoljsko delo dalo največ. Pri tem so nam pomagale tedenske refleksije, kjer smo sproti reševali težave in šli z novim zagonom naprej. Urška in Maja sta nas usmerjali, da smo lahko prostovoljci vsak nov teden svojim učencem dali čim več. Prostovoljci, ki so pomagali brezdomcem, so prav tako podelili težke preizkušnje v tem letu, najbolj pa so bili veseli tega, da so letos začeli deliti hrano na drugem, bolj primernem mestu, kar brezdomcem še bolj pomaga ohranjati človeško dostojanstvo. 
Na srečanju smo se spomnili naših otrok in brezdomcev. Poslali smo jim razglednice in jim zaželeli, kar se da lepe počitnice. Še posebej otrokom, da bi si po napornem učenju nabrali novih moči za naslednje šolsko leto.

Naše veselo srečanje smo nato nadaljevali s praznovanjem. Ker smo nekateri prvič obiskali Mirenski Grad, smo srečanje z veseljem izkoristili za ogled okolice. Izvedeli smo marsikaj o zgodovini Grada ter drugih aktivnostih, ki se tu izvajajo. Ostali smo pomagali pri peki pic v krušni peči. Kako je lepo zadišalo iz nje, ko so bile pripravljene!  Ob klepetu in dobrih picah je tako minilo naše prijetno zaključno srečanje. Poslovili smo se hvaležni za lep dan in lepo skupno leto ter želji, da se kmalu, morda še med poletjem, ponovno snidemo.

Peter Nimac