Pouk se je preselil na daljavo, pa smo se tudi mi.:) Učna pomoč, ki je prej potekala v Centru za družine na Mirenskem Gradu, poteka sedaj pod istim okriljem, le da na daljavo. Vsak dan od 9ih do 11ih ter od 15ih do 17ih, se skupaj učimo v spletnih učilnicah. Klemen, Uroš in Urška so nam zaupali, kako je biti prostovoljec na daljavo.

1. Kaj je bil tvoj največji izziv, ki si ga doživel pri poučevanju na daljavo?
KLEMEN: Kako predstaviti snov na otroku enostaven in razumljiv način, ne da zakompliciraš. Velikokrat je meni snov povsem jasna, že kar intuitivna, otroku pa ni. Moral sem se spet spustiti na nivo otrokovega razumevanja.
UROŠ: Težko mi je biti zahteven do otroka in vztrajati, ko mu ne gre najbolje in išče bližnjice pri predmetu, ki je šel tudi meni na živce v tistem obdobju.

URŠKA: Nisi vedno vedel, kdo te čaka in katero snov se boš učil z otrokom. Me je bilo malo strah. Ko naj bi se učila snov, ki se je ne spomnim niti več iz gimnazije, mi je bilo v izziv ohraniti mirno kri in poskušati narediti toliko, kolikor lahko. Si priznati, da česa konkretno ne znam (npr. kemija), in zaradi tega ne pobegniti.

2. Kako si ga premagal?
KLEMEN: Malo bolj podrobno sem si pogledal snov, ki jo obravnavajo. Tako sem dobil občutek, kako daleč se lahko spustim, da bo otroku še razumljivo, kaj govorim.
UROŠ: Ga še premagujem. Vprašam se, kako mu lahko na drug način približam snov. Včasih tudi podelim kakšno izkušnjo, kjer sem to snov še kako potreboval.

URŠKA: Oprla sem se na koordinatorje, ki vodijo učno pomoč. Povedala sem jim, kaj mi je težje učiti in pomagali so mi najti kakšne dodatne vaje ali poslali kakšno razlago za določeno snov po e-pošti. Skušala sem si tudi vnaprej pogledati in obnoviti znanje za določeno snov. Veliko pomoči za vse dileme pa smo dobili na petkovih refelsksijah, kjer smo si prostovoljci poleg vsega lepega podelili tudi, kaj nam je težko, kje se nam zatika in skupaj poiskali rešitve.
3. Kaj te je najbolj razveselilo/te oz. te najbolj razveseli na UPD?
KLEMEN: Predvsem to, da ti otrok pove, da sedaj (po učni uri) snov razume.
UROŠ: Najbolj me razveseli občutek, da pride otrok po vloženem naporu (z ali celo brez moje pomoči) do ključne ugotovitve, da "sestavi puzzle". Da je vesel za to, kar je spoznal, in se ne ustraši nove snovi, ki ga še čaka.

URŠKA: Da se te otrok razveseli. Nekatere potem učiš večkrat, se nanje malo navežeš in si še toliko bolj vesel, da se lahko učiš skupaj. Postaneš na nek način prijatelj. Izjemno lepo mi je bilo tudi, ko smo se skupaj lahko kaj igrali med odmorom.

4. Bi priporočil še drugim, da postanejo prostovoljci? Zakaj?
KLEMEN: Ja, absolutno. Najprej sem se tudi sam malo izogibal učni pomoči, ker sem mislil, da ne bom sposoben razložiti snovi, da sem to snov že vso pozabil in da bom moral najprej vse ponoviti, da lahko sploh kaj pomagam. A kmalu sem ugotovil, da to ni tak bav bav in da je lahko to zelo prijetna izkušnja, ki ti da nek vpogled v delo učitelja oz. že same vzgoje otrok.
UROŠ: Seveda, v prvi vrsti zato, da predajo tudi drugemu nekaj svoje energije in znanja. Pa tudi zato, ker lahko na takšen način spoznaš delček dela z otroki.

URŠKA: Ja, naj vsaj poskusijo. Ker bodo ugotovili, da je zelo razveseljujoče premagovati svoje omejitve (npr. neznanje, lenoba, tudi osamljenost) in na koncu dneva, se ne počutiš toliko praznega, in nimaš slabe vesti, da si zapravil čas, temveč si naredil tudi nekaj dobrega za drugega in ne le zase. Prostovoljci pa imamo vedno tudi podporo koordinatorjev, zaposlenih in ostalih prostovoljcev. Je fajn, ker ti ni treba biti sam v tem. Imaš družbo in se tudi začneš veselit petka, ko je refleksija, da vidiš kak poznan obraz.

5. S kakšnim sloganom ali rimo bi naredil reklamo za UPD za otroke in s katerim za prostovoljce?
UROŠ: Za otroke: "Pridi, da pri učenju ne boš sam." Za prostovoljce: Upaj si deliti znanje, da boš spoznal, česa vse ne veš 😊.

URŠKA:
"Pridi na učno pomoč še ti,
kjer spoznaš, da svet okoli tebe se ne vrti.
Skupaj premagujemo neznanje,
strah in lenobo, pa še družbo dobiš novo."

Če hočeš doseči nekaj več, sploh med to korono, je dober način to, da začneš mislit še na koga drugega in daš, kar imaš - svoj čas in potrpljenje. S to kombinacijo se da narediti marsikaj.

6. Pripoveduj kakšno smešno/zanimivo prigodo, ki se pripetila na UPD
KLEMEN: Izvedel sem, da se bom učil matematiko za 1. letnik gimnazije. Nisem točno vedel, kaj se obravnava takrat, zato nisem vedel, kaj pričakovati. Ko se je UPD začela, mi je učenka posredovala vaje za njeno snov – logiko. To je meni bila vedno neljuba snov. Nekaj sem se še nekako spomnil, a sem ugotovil, da nimam pojma, kako se rešujejo njene naloge. Vse skupaj je postalo malo nerodno, saj ona ni znala, jaz pa še manj. Ker nisem našel nobene pametne spletne strani, ki bi nama razsvetlila znanje, sva se obrnila na vsem znano Astra.si, ki je že mnogim pomagala priti skozi matematiko v srednji šoli. In po ogledu ene ali dveh razlag, se nama je odprlo. OBEMA! 😊 Rešila sva dva primera in vse je bilo OK.
UROŠ: Učenec mi pravi, da take vrste primera pri MAT že lani ni noben znal. Mu poskušam razložiti, in ko zmanjka časa, mu pošljem povezavo do uporabnega posnetka, ki sem ga našel na spletu. Sledi navdušen odgovor, da ta, ki govori, je pa njegova učiteljica.

URŠKA: Ena deklica me je naučila pri uporabi računalnika zelo pogosto uporabit tole besedo: "Čaki, čaki, čaaaaakiii..." Ne vem, meni je smešno, kako je to rekla in zdaj sem začela še jaz uporabljat iste besede doma in drugod! 😊

Prostovoljcem torej vsekakor ni dolgčas. Skupaj premagujemo izzive, se veselimo drug drugega in se spodbujamo v dobrem. Pridruži se nam še ti!