Prvi torek v mesecu novembru smo z Društvom prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote praznovali Dan brezdomcev. Na ta dan smo obhajali sveto mašo v spomin na rajne brezdomce. Teden pred dogodkom smo brezdomce spodbudili k risanju različnih motivov z ogljem. Vsak je imel prosto pot domišljije in nastale so čudovite risbe. Vsaka risba je imela svojo zgodbo, ki je kazala na naša hrepenenja po lepem.
Na Dnevu brezdomcev so risbe krasile steno Dnevnega centra za brezdomce v Ljubljani. Pred samim dogodkom smo pripravili posebej slavnostno večerjo: svinjsko pečenko s prilogo in pražen krompir. V dopoldanskem času smo s čistilno akcijo dnevni center pripravili na dogodek. Priprava je potekala tekoče in mirno.
Ob 17h smo začeli s sveto mašo, ki jo je vodil lazarist Peter Žakelj. Ganljivo je bilo opazovati, kako je vsak od prisotnih brezdomcev in prostovoljcev v miru spremljal ter poslušal izrečene duhovnikove besede. Te so nas nagovarjale, naj vztrajamo v hrepenenju po dobrem in lepem, kar nas bo vodilo v polno življenje. Brezdomci so sestavili svoje prošnje in zahvale ter jih izročili Bogu. Še posebej smo prosili za duše rajnih brezdomcev, ki so nas zapustili v tem letu.
Po sveti maši je sledila večerja. Med obedom so ob pogovoru prostovoljcev z brezdomci prihajale na dan tudi njihove življenjske zgodbe. Dan je bil zelo lep, ganljiv, tudi boleč. Vendar nas ravno ta občutja in zgodbe povezujejo, da si postajamo bližnji in se drug drugega veselimo.

SS