V petek so otroci že nestrpno čakali, da se ponovno srečajo s prijatelji, zakonci da si izmenjamo vzgojne dileme, mladi da lahko ob sovrstnikih delajo in se veselijo, vsi pa hrepenimo po sprejetosti, ki jo kot skupnost soustvarjamo. Naše druženje začnemo s slastno večerjo in nadaljujemo s pesmijo in pogovorom, kako smo se v preteklem mesecu spopadali z izzivi, kje smo osebno zrasli in kje se nam še zatika. Najboljši so večeri, ko otroci že spijo, odrasli pa pozno v noč ob čaju delimo osebne zgodbe, ki nas medsebojno bogatijo in opogumljajo.
V soboto je po kratki noči včasih težko vstati, a pomaga nam misel, da sta red in disciplina nujno potrebna, da rastemo v odgovorne in zadovoljne ljudi. Dopoldne se razdelimo v delovne skupine in skupaj čistimo prostore, pripravljamo drva za kurjavo, skrbimo za okrasitev in seveda kuhamo kosilo. Najmlajši otroci uživajo v družbi mladih prostovoljk, ki z mladostno energijo začarajo srca naših otrok in z njimi uživajo na sprehodu, pri igri ali branju pravljic. Šolarji imajo dopoldne čas tako za šolsko nalogo kot učenje veščin praktičnega dela. Ob skupnem delu se vzpodbujamo, si pomagamo, poklepetamo in se veselimo vsega opravljenega dela. Ob delu skušamo biti pozorni na svoja doživljanja in reakcije, saj lahko ob delu in v odnosih najlažje prepoznavamo, kaj nas veseli, kaj boli, kaj so naše odlike in kje je še prostor za osebno rast. S kosilom zaključimo z delom in popoldnevi so namenjeni našemu druženju, ustvarjanju ter seveda razmišljanju ob usmeritvah g. Petra Žaklja. Tokrat smo razmišljali, kaj dela človeka lepega, kaj je človekova notranja lepota. Ugotavljali smo, da nam je ob nekom lahko tako zelo lepo, da bi tam kar ostali. V čem je skrivnost te privlačnosti, smo se spraševali? Spoznavali smo, da nam je lepo ob nekom, ki nas vidi, ve za naša doživljanja, so mu pomembna in se nanje odziva. Ko nekdo poskrbi za nas, ko sebe postavi v ozadje in je ob njem prostor tudi za nas, nam je lepo. Kot bitje odnosov se človek dobro počuti kjer je sprejet, ljubljen tak kakršen je. Rast nas izziva da postajamo vedno bolj ljudje za druge, da ustvarjamo ob sebi prostor sprejetosti in tako gradimo skupni dom. Takih odnosov si v globini vsi želimo in k oblikovanju take notranje lepote človeka smo povabljeni.
Pogovorom sledijo sproščene delavnice. Vsak od udeležencev je povabljen, dati na razpolago svoje talente in prevzeti vodenje delavnic. V glasbeni delavnici se urijo naši glasbeniki, ustvarjalno navdahnjeni smo iz storžev oblikovali rožice in jih barvali za okrasitev Marijinega doma. Občasno se podamo tudi na lov za ostanki predmetov iz časa 1. in 2. svetovnevojne, ki je na tem območju pustila močan pečat.
Sobotni večer nam ostaja v še posebno lepem spominu, ko smo v kuhinji združili moči in skupaj pripravili sladico za nedeljsko praznovanje kar štirih rojstnih dni. V sproščenem ozračju smo obujali spomine na skupna doživetja, se smejali in se veselili medsebojne povezanosti.
Nedeljsko dopoldne smo po skupinah ponovno urili našo komunikacijo, otroci pa so razmišljali, za kaj so v življenju hvaležni. Ob medsebojnih konfliktih, ki jih skupaj rešujemo se učijo funkcionalnih odnosov, ki so temelj zadovoljnega in srečnega otroštva. Še zadnjič smo se zbrali za skupno mizo ob kosilu, kjer nas je slavljence pričakala posebna dekoracija in pozornost zbranih, ki so nam ob našem prazniku zapeli. Ob sklepu vikenda smo se poslovili z mislijo: »Dobro in lepo nam je tu na Gradu. Še pridemo in se skupaj poveselimo!«
