Postni čas je priložnost za poglobitev razmišljanja o našem življenju, o naših slabih navadah, ki nas oddaljujejo od polnega življenja in ustvarjanja. Vse to še kako potrebujejo tudi brezdomci, da bi lahko naredili nov korak na poti iz svojih odvisnosti k lepšemu življenju. Zato jim v Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote vsako leto želimo približati pomen postnega časa, da bi jim pomagal pri odločitvah za nove korake.
Letošnji postni čas, v času samoizolacije, ko se skušamo zavarovati pred izbruhom epidemije, pa je prinesel nove izzive, za katere se bojimo, da jim brezdomni ne bodo kos. Vsak od nas se je zatekel v varen dom, kjer se mora boriti s tem, da ostane doma in skuša v miru preživeti dneve s svojimi domačimi. Tudi to je včasih zelo težko, vendar imamo možnost, da se ustavimo ob sebi in ob drugem, poglobimo naše odnose in razmišljanja ter skupaj rastemo. Brezdomni pa so v tem času na nek način odrezani od sveta in zopet zelo močno odmaknjeni na najnižji rob družbe. Ne morejo se zateči na varen kraj, kjer bi lahko bili v miru, kaj šele, da bi se zaščitili pred boleznijo. To še dodatno otežujejo razmere v družbi, ko so zaprte vse možnosti, kjer bi se ljudje lahko zbirali na enem mestu.
V Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote smo tako, kot ostale organizacije iz tega področja, po navodilih MDDSZ do preklica zaprli Dnevni center za brezdomce. S tem smo ukinili možnost tuširanja, pralnice, razdeljevanja oblačil, toplih napitkov in skupnega dela. Ohranili smo le razdeljevanje obrokov v obliki »lunch paketov«, ki jih lahko prevzamejo pred vrati dnevnega centra. MOL je med preventivnimi ukrepi zaprla tudi javne WC-je in s tem brezdomnim onemogočila dostop do pitne vode ter možnost osnovne osebne higiene. Brezdomni so zato v tem že tako težkem času, ostali brez osnovnih dobrin, potrebnih za življenje.
V vseh organizacijah, ki delamo na tem področju, se soočamo s posebno težkim izzivom. Kako zagotoviti brezdomnim možnosti za normalno življenje v tem času in še posebej, kako ravnati, ko bodo nekateri od njih zboleli? Ob iskanju pomoči in odgovorov pri pristojnih oblasteh, vsak dan znova spoznavamo, da je tudi tokrat najnižji sloj družbe zadnji v vrsti. Kako se bodo brezdomni na to odzvali? Trenutno med njimi opažamo veliko potrpežljivost in solidarnost, bojimo pa se, kaj bo, če bodo te razmere trajale dlje časa.
Vsako leto smo v Dnevnem centru za brezdomce v postnem času pripravili Dan brezdomcev, ki je letos odpovedan zaradi novonastalih razmer. Poleg družabnega dela, kjer smo skušali ovrednotiti naše skupno delo in druženje v dnevnem centru, smo skupaj z brezdomci pripravili tudi križev pot. Na ustvarjalnih delavnicah smo ga izdelali iz različnih materialov in obesili na steno, da smo ga tako imeli ves postni čas pred očmi. V pogovorih z brezdomci smo križev pot sestavili kot molitev, ki je vzporedno s postajami Gospodovega trpljenja nizala zgodbe brezdomcev iz njihovega življenja. V postnem času smo vsako leto pripravili tudi postno akcijo. Razmišljali smo ob temah, ki so nam bile v pomoč, da bi poglabljali naše odnose, ovrednotili delo in odpoved, skratka dvigali oči višje od starih navad in odvisnosti ter zaživeli bolj polno.
V letošnjem letu je vse to zamenjal pravi post, ko bodo brezdomni in z njimi tudi mi, morali ne samo razmišljati o tem, temveč to predvsem živeti. Želimo si, da bi ohranili vero v dobro, zato se trudimo ostati povezani, kljub temu, da smo odmaknjeni eden od drugega. Z brezdomnimi skušamo ohranjati stike po telefonu in jim pomagati, kjer lahko, pri tem pa poskrbeti za lastno zdravje in zdravje tistih, s katerimi se srečujemo.
Veseli smo pomoči podjetij, s katero lahko brezdomcem pripravljamo tople in zdrave obroke ter tudi vodo. Ob pomanjkanju sveže pripravljene hrane so takih obrokov zelo veseli. Pri našem delu se tudi vam priporočamo za vsakršno, tako materialno kot duhovno pomoč. Ostanite zdravi!
