Na predvečer Prešernovega dne, v petek 7.2., smo na Mirenskem Gradu skupaj praznovali slovenski kulturni praznik. Naše druženje s kulturo so oblikovali otroci, ki obiskujejo pouk glasbe in najmlajši, ki prihajajo v dopoldansko varstvo predšolskih otrok, ter prostovoljci.

Skozi praznovanje nas je vodila misel na PESEM, tista zapisana in tudi tista uglasbena. Pesem nas namreč spremlja vse življenje. Od rojstva, ko poslušamo uspavanke, skozi vrtec, ko skoznje spoznavamo svet okrog sebe, do šolskih dni, ko se učimo na pamet daljših pesnitev, do mladostniških dni, ko uživamo v plesu ali s slušalkami na ušesih, ali morda kakšno poezijo celo spesnimo svoji skriti ljubezni …

Razmišljali smo, da so vse pesmi lepe, vsaka na svoj način. Najlepše pa so tiste, ki jih pesnik ustvari s srcem.

Tudi mi se trudimo, da bi našemu ustvarjanju vdahnili dušo in srce, zato smo polno dvorano družin, prijateljev in drugih sorodnikov napolnili z lepimi zvoki, ki smo jih ustvarili na klavirju, kitarah in flavtah, ali so prišli iz naših malih ali nekoliko večjih grl. Slišalo se je razigrane otroške pesmi, zimzelene popevke, uspavanke, umirjene in živahne plese …

Po zaključku večera smo bili otroci in prostovoljci veseli, da smo pokazali naš napredek v muziciranju, starši pa ponosni na svoje otroke, ki znajo iz inštrumentov vse bolj spretno izvabljati lepo pesem.