Ali vam je sedaj, ko so se naša vsakodnevna opravila omejila zgolj na občino, hišo/stanovanje, sobo, kaj dolgčas? Kaj najbolj pogrešate? Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in če je odgovor na drugo vprašanje druženje, potem vas bo zagotovo zanimalo, kaj se odvija na kratkočasnicah.
Z začetkom drugega vala koronavirusa in zaprtjem šol, se je v Centru za družine na Mirenskem Gradu porodila ideja, da bi za vse, ki si želimo malo družbe in ki si želimo spoznati kaj novega, pripravili kratkočasnice. Gre za delavnice, ki se izvajajo od ponedeljka do četrtka v dveh terminih. Ideje za teme so prišle spontano. Vsak prostovoljec je bil pripravljen deliti z drugimi to, kar zna, in nabor je postal res velik. Tako so se oblikovali tematski dnevi: vsevedno naravoslovni ponedeljek, sladkosnedno ustvarjalni torek, prijateljsko družabna sreda in skrbno urejeni četrtek.
Katerih kratkočasnic so se udeležili, kaj jim je bilo najbolj všeč in kaj so se novega naučili, pa bi udeleženci radi delili tudi z vami.
Družina Olivo: Vsak teden v družinski urnik vključimo tudi kakšno kratkočasnico, ki nas še posebej pritegne. Mihaela (9 let) redno obiskuje ustvarjalne delavnice (slikarska, kaligrafija, zapestnice), pa tudi tiste, kjer veliko izve o svetu (puščava, tropski gozd). Klara (4 leta) je šla na gasilsko delavnico in na telovadbo. Cela družina pa se z veseljem udeleži kratkočasnic, ki nas popeljejo v različne kraje (Sveta dežela, Rusija, obisk planine). Šli smo tudi na Mini gozd, delavnico, ki jo pripravlja naš tata. Delavnice nam popestrijo čas, izvemo in naučimo pa se tudi veliko novega. Mama se je tako na srečanju za družine, kjer smo se pogovarjali o družinskem urniku naučila, da urnik delamo zato, da bomo lahko več skupaj in ne zato, da bomo čim več naredili.
Magda (53 let): Udeležila sem se izdelovanja gozda (listavcev), telovadbe, ter obiska planine. Všeč mi je pripravljenost prostovoljcev in zaposlenih, ki vložijo veliko truda v pripravo. Lepo mi je, ko lahko na ta način kakovostno preživljamo prosti čas, spoznavamo nove obraze, se družimo in si z udeleženci podelimo svoje izkušnje. Na delavnicah sem se naučila veliko novega, recimo kako pričarati gozdni sestoj v bivalnem okolju. Pri popotovanju po planini pa sem dobila idejo za novo družinsko peš turo.
Sara (30 let): Udeležila sem se kuharske delavnice in sicer dvakrat. Želela sem se udeležiti še kozmetične delavnice, vendar mi termin ni ustrezal, saj sem ob tem času še v službi. Spoznala sem nove ljudi, vzdušje je sproščeno in veliko se smejimo, zraven pa se še veliko novega naučimo. Pri peki biskvita sem se naučila dveh novih trikov, ki sem ju tudi sama preizkusila. Posledica novo naučenih stvari je bil odličen biskvit in zadovoljni jedci.
Urška (25 let): Udeležila sem se izdelovanja gozda v malem, telovadbe, obiska planine ter izdelovanja zapestnic. Lepo mi je, da se podružimo (na začetku se vedno predstavimo drug drugemu in to je super, ker ti je lažje in si bolj domač, sprejet), malo poklepetamo in izvemo kaj novega. Pa tudi to mi je zanimivo, ko preko tega vidim, kakšne vse skrite talente, znanja imajo prostovoljci/zaposleni na Gradu.
Ivana (7 let), Ema (8 let) in Neža (10 let): Bile smo na skoraj vseh delavnicah: zapestnice, kuharska, spoznavanje novih krajev in pokrajin (Sveta dežela, Rusija, obisk planine, puščava, tropski gozd), frizerska in družabne igre. Najbolj nam je bilo všeč spoznavati nove kraje in pokrajine in izdelovati zapestnice (Neža jih sedaj dela tudi za druge otroke). Naučile smo se nekaj novega pri kuharski delavnici in nekatere si sedaj znamo same splesti kito.
Udeleženci bi vse, od mladih do starih in tistih vmes radi povabili, da se nam pridružite na kratkočasnicah. Lepo je spoznavati nove kraje, se učiti novih spretnosti, telovaditi… ob tem pa se družiti in biti skupaj, čeprav na daljavo. Veseli vas bomo!