V vsakdanjem življenju imamo veliko opravkov, obveznosti in odnosov, ki jim namenjamo svoj čas in pozornost.
Včasih se nam zgodi, da stvari opravimo bolj mimogrede,
da kaj pustimo za pozneje ali se nečemu ne posvetimo toliko, kot bi se lahko.
Ob tem se lahko vprašamo: Ali tudi ljubezen do bližnjih včasih živimo na pol?
Kaj pomeni, da se za nekoga zares zavzamemo?
V eni od družin so razmišljali tako:
Kot starša opažava, da, če želiva voditi na našo družino v pravo smer, morava biti ves čas budna.
Spraševati se morava, ali otrokom omogočava dovolj strukture,
da jim je varno in vedo, kaj so njihove dolžnosti, dovolj bližine, da lahko izrazijo to, kar doživljajo,
dovolj možnosti, da vidijo težave in jih skušajo premagovati, dovolj vere v to, da bodo zmogli.
Tudi o najinem odnosu in najinih nalogah se morava pogovarjati in razmišljati, ali je to to, kar si želiva za naju.
Velikokrat ob tem spoznava, da je naš urnik preveč ohlapen,
da nam je zmanjkalo pogovora in zanimanja za drugega, da nas odnese v zapravljanje časa na telefonu.
Takrat skušava spremeniti to, kar ni dobro, popraviti urnik,
doreči dogovore, ki nam bodo pomagali ohranjati smer.
Vidiva, da ne gre vse naenkrat in da morava biti potrpežljiva s sabo in svojimi težavami,
a veva, da je najina naloga, da v zavzeti skrbi za našo družino vlagava napor v budnost in stalno prizadevanje.
Prave ljubezni ni mogoče živeti na pol, ampak zahteva našo zavzetost.
To ne pomeni, da moramo vse narediti popolno, ampak da se potrudimo,
da bi bilo naše ravnanje čim bolj iskreno, odgovorno in usmerjeno v dobro drugega.
Vabimo vas, da se pogovorite, kako je pri vas?
Kako zavzeto se vam zdi, da živite svoje življenje – zase in za druge?
Na katerih področjih opažate, da stvari delate samo na pol, toliko, da so opravljene?
Kje se trudite, vztrajate in opažate, da vaš trud prinaša dobre rezultate?
Kaj bi lahko naredili drugače, da bi se ljubezen do bližnjih bolj poznala tudi v dejanjih?
In še naloga za družine ...
V tem tednu si izberimo eno področje, na katerem opažamo, da stvari pogosto delamo samo na pol.
Lahko gre za domače opravilo, skrb za skupni prostor, odnos do otrok,
čas, ki ga namenjamo drug drugemu, ali kakšno obveznost, ki jo pogosto odlagamo.
Odločimo se za eno konkretno spremembo in se potrudimo, da jo bomo izpeljali do konca.
Ne zadovoljimo se s tem, da naredimo samo najnujnejše, ampak se vprašajmo,
kaj bi lahko naredili bolje in kako bi s tem prispevali k dobremu drugega.
Narišimo hiško - naš dom iz opek. Vsakič ko nam uspe, pobarvajmo eno opeko
Tako bomo videli, kako z našim prizadevanjem v majhnih vsakdanjih dejanjih za bližnje, naš dom dobiva barvo in lepoto.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.