Tokrat vas vabimo, da razmišljamo o zaupanju.

Zaupanje je temelj vsakega pristnega odnosa. 
Je občutek varnosti, ko vemo, da nas bo nekdo slišal in razumel. 
Zaupanje pomeni, da si upamo biti to, kar smo – brez strahu pred zavrnitvijo ali posmehom.
Vsi si želimo zaupati drugim in hkrati hrepenimo po tem, da bi nam drugi zaupali. 
A zaupanje ni samoumevno – gradi se počasi, z doslednostjo, iskrenostjo in spoštovanjem. 
Pogosto je zelo krhko – hitro se lahko poruši in le stežka znova vzpostavi. 
Kjer pa je zaupanje prisotno, tam lahko rastejo bližina, sodelovanje in resnična povezanost.  

V eni od družin so se pogovarjali o tem, kako hvaležni so, da si lahko zaupajo, 
a hkrati priznali, da je tudi v njihovih odnosih zaupanje včasih na preizkušnji. Tako pravijo:

Prejšnji teden je starejši sin obljubil, 
da bo pospravil svojo sobo, preden se bo odpravil k prijatelju. 
Ko sem ga vprašala, če je vse naredil, mi je rekel, da ja. 
Ko pa sem prišla v sobo, sem opazila, da je bilo pospravljeno samo na pol. 
Nekaj stvari je bilo še vedno razmetanih po tleh, na mizi zvezki in oblačila na stolu. 
Čutila sem razočaranje, a sem vedela, da mu ne bom pomagala, če se bom jezila nanj. 
Poklicala sem ga, mu pokazala, kaj ni bilo narejeno, in ga vprašala, ali je to res imel za pospravljeno. 
Priznal je, da se mu je mudilo in je zaključil, še preden je vse naredil. 
Spodbudila sem ga, naj sobo pospravi do konca, in mu dala vedeti, da sem ga še vedno vesela, četudi me je razočaral.

Tudi v najinem odnosu zaupanje včasih naleti na ovire. 
Pred časom je mož prišel domov iz službe. 
Opazila sem, da ni bil tako sproščen kot običajno. Ko sem ga vprašala, ali je v redu, 
je bil sprava tiho, potem pa priznal, da je imel težave v službi, a me ni želel obremenjevati. 
Čutila sem mešanico razumevanja in razočaranja. 
Razumela sem njegov namen, vendar sem ga spodbudila, da mi zaupa. 
Povedala sem mu, da mi je pomembno, da si deliva tudi tiste trenutke, 
ko stvari niso popolne, saj le tako lahko skupaj rasteva.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas?  
Kdaj ste zadnjič začutili, da ste si v družini resnično zaupali, in kaj vam je pri tem pomagalo? 
Ali ste si v družini kdaj v preteklosti dali drugo priložnost, čeprav ste bili razočarani? 
Kako lahko v družini spodbudite odprt in iskren pogovor, da zaupanje raste?

In še naloga za vse:
Vzemite si čas, da se pogovorite o tem, kaj pomeni zaupanje za vašo družino. 
Vsak naj pove, kdaj je v preteklosti čutil, da je bilo zaupanje preizkušeno, 
in kaj vam je pomagalo, da ste si znova zaupali. 
Nato se odločite za eno stvar, ki jo boste ta teden naredili, da bo med vami več zaupanja.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.