Teden pred napovedanim koncem epidemije lahko povzamemo spodbude in jih poimenujemo - za edinost.
Edinost se začne pri najpreprostejših stvareh:
🌷V družinah in skupnostih pri skupnem redu. Družina je lahko skupaj, če se kljub različnim obveznostim, zbira pri skupni mizi. Skupni obed je temelj družine. Pa ne le skupen obed.
🌷Vsaka skupnost obstaja, ker mora nekdo izpolniti določena opravila. Skupno delo in skupna odgovornost ustvarja edinost.
🌷Potem pa je tu še veliko globlja edinost, a ta se začenja v zunanji urejenosti. Globlje je usklajevanje naših želja in načrtov. Kaj je dobro za vse hkrati? Da bi bili lahko eno z drugimi, moramo najprej biti eno sami s seboj.
🌷Da bi naravnali naš osebni pogled, se moramo ustavljati v premišljevanju, kaj je dobro in najboljše za vse. Prav tako ne moremo graditi žive in povezane družine ali drugačne skupnosti, če nas ne povezuje premišljevanje.
Upamo, da so vam spodbude, ki smo jih v preteklih dveh mesecih pripravljali, pripomogle k edinosti v vaši družini.
In naloga NALOGA - POGOVOR:
Pripovedujte si, v katerih siruacijah ste bili v času epidemije še posebej povezani: morda pri skupnih obedih, ko ste skupaj kuhali, se skupaj igrali, se pogovarjali, skupaj čistili stanovanje, urejali vrt ...
S kakšnimi spoznanji greste naprej?
Za kaj se boste trudili tudi po koncu epidemije,
da boste ostali res povezani?
------------------------------------------------------------------------------
Vsebino smo povzeli po nedeljski pridigi
g. Petra Žaklja.
Vabljeni, da jo preberete
na forumu spletne strani Mirenskega Grada.