Ob tokratnem nagovoru bomo razmišljali
o skrbi za bližnjega.
O tem so razmišljali tudi v eni od družin in se vprašali,
kako jim gre in kje najti moč, da bi radi poskrbeli za bližnjega. Pišejo tako:
Pri nas doma je hčerka zadolžena za zlaganje nogavic in to delo ji prav nič ne diši.
Čeprav vidi, da je koš z opranimi in posušenimi nogavicami poln in jo nogavice čakajo,
jih ne začne zlagati ali pa hoče delo celo preložiti na sestro.
Tudi starša ji naročiva, naj jih pospravi, pa kljub temu delo velikokrat preloži na naslednji dan.
Motivacijo za delo najde v tem, da ne želi, da ji mama "teži".
S tako miselnostjo se vrti okoli sebe - zlaganje ji je pač odveč ...
Pogovarjali smo se, da ne vidi, da s preprostim opravilom v resnici ne poskrbi le zase,
ampak lahko lepo poskrbi za vse člane družine.
Tudi nam odraslim se marsikdaj ne da opraviti nalog, ki jih imamo.
Namesto da bi z veseljem poskrbeli za dom, namenili svoj čas za sozakonca ali prijatelje,
mogoče kje pomagali kot prostovoljci, se odklopimo,
zapremo v svoj svet, tratimo čas na telefonu
in mislimo samo na to, kako se bomo sami imeli lepo.
S tem žal pozabljamo na ljudi okoli sebe.
Zavedamo se, da v družinah in drugih skupnostih za nikogar ni dobro,
če se vrtimo samo okoli sebe in svojih želja.
Si predstavljate, da bi mama skuhala kosilo samo zase?
Kaj ni lepo, ko nekdo ljubeče poskrbi zate in ti tako pokaže, da si mu dragocen?
Kje torej najti moč, da bi z veseljem služili bližnjim?
Ugotavljali smo, da če skrbiš le zase, pravzaprav ostajaš sam in prazen.
Ob tebi ni prostora za drugega.
Tega pa si nihče ne želi. Nismo ustvarjeni, da živimo samo zase, ampak da ljubimo.
Ljubezen pa živimo, ko drug drugemu služimo.
Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako je pa pri vas?
Ali zmorete z veseljem poskrbeti za ljudi okrog sebe ali vam je to krivica?
Kje najdete motivacijo, da opravite delo za druge, ki vam je težko ali ga ne marate?
Kako se počutite, ko svoj čas in sposobnosti namenite drugim?
Vas to napolni z veseljem?
Še naloga za ta teden ...
Pomislite na ljudi, ki jih srečujete v svojem življenju.
Mogoče na koga od sorodnikov, sosedov, sodelavcev, ki vam je lahko za zgled v služenju drugemu.
Čez teden se mu vsak dan trudite biti podobni. Poiščite nekaj ploščatih kamenčkov ali lego kock in jih naberite v košarico.
Iz njih boste gradili hiško. Za vsak dan, ko boste uspeli slediti zgledu te osebe,
vzemite kamenček/kocko in z njo dopolnite svojo hiško.
Tako kot bo rasla naša hiška, naj raste tudi naša skrb za bližnjega.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.