Prejšnji teden nas je spodbuda povabila, da z bližnjimi odkrivamo, 
kdo smo in kaj je naša vloga v družini, med prijatelji, v službi … 
Tokrat pa nas nagovor vabi, naj jo zavzeto živimo, tudi ko je težko.

V družini so zapisali tako: 
Vprašali smo se, katere so naše vloge, mesta npr. v družini, med prijatelji, v službi, v šoli ...  in kako jih zavzeto živeti. 
Kot mama/oče živiva svojo vlogo tako, da sprejmeva in se veseliva svojih otrok v njihovi drugačnosti, 
jih vzgajava ter jim pomagava, da odkrijejo sebe in svojo vlogo v življenju. 
Velikokrat nama je ta vloga vse prej kot lahka. 
Otroci naju marsikdaj ne poslušajo, ne vzamejo zares spodbud, 
da se je treba potruditi, če hočemo biti skupaj, ne zaupajo najinim nasvetom … 
Včasih doživljava, da nas tudi drugi ne razumejo (na primer starši ali prijatelji).
Pravijo, da komplicirava ali da sva prezahtevna ali kaj podobnega.  
Kot starša veva, da je pomembno, da pri vzgoji zavzeto vztrajava, 
tudi če drugi z najinimi opomini niso zadovoljni,
saj so najine spodbude za rast najinih otrok dobre. 

In kakšna je naša vloga v prijateljstvih ali odnosih nasploh? 
1. Najprej, da smo z drugim iskreni in se iskreno trudimo za lep odnos. 
2. Trudimo se, da drugim zaupamo in jih tudi opomnimo, če vidimo, da kaj ni dobro in prav.
3. Če imamo prijatelje radi in jim želim dobro, se potrudimo,
da smo z njimi, ko nam je lepo, pa tudi, ko nam ne paše. 
To so za nas pogosto težke in zahtevna naloge. 
Marsikdaj bi raje kaj zamolčali ali prijatelju ne bi povedali, da počne nekaj, 
kar se nam ne zdi dobro, ker se bojimo, da tega ne bo sprejel. 
A potrebno se je zavzeti in se truditi, tudi ko je težko. 
Le tako bodo naša prijateljstva res prava. 

V pogovoru smo torej ugotavljali, da smo 
kdaj v odnosih tudi razočarani, doživljamo neuspeh, žalost, jezo ...
A tudi to je del nas in tudi s tem se moramo učiti živeti, da bomo v resnici skupaj. 

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako gre vam? 
Si prizadevate za lepe odnose, tudi ko je težko in vas boli?
Ali lahko čutite, da vam prizadevanje za zavzet odnos do bližnjega prinaša zadovoljstvo in vas zbližuje?
Kaj vam pomaga, da lahko vztrajate?

In še naloga za vse:
Ta teden se bomo še posebej potrudili, da bomo zavzeto živeli svojo vlogo v odnosih z bližnjimi. 
Na list bomo narisali sebe v avtomobilčku in ga izrezali. 
Na drug list papirja bomo narisali cesto, ki se vije proti nečemu lepemu (gore, sonce ...). 
Ob risbi se bomo vsak dan z bližnjimi pogovarjali, kako se je vsak trudil za lepe odnose:
Kaj mu je bilo pri tem težko? Se je potrudil? 
Če se je, bo avtomobilček premaknili malo naprej po cesti. 
Kar bomo ob pogovoru spoznavali, bomo zapisali ob cesto. 
Avtomobilček bo tako vsak dan bližje nečemu lepemu.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.