Vabimo vas, da tokrat razmišljamo, ali lahko v vsakem prepoznam svojega brata oz. sestro,
tudi če se mi zdi drugačen in se morda z njim ne strinjam.

V eni od družin so razmišljali tako:
Skrbi nas, ko spremljamo razdeljenost v svetu in v naši državi.
Ne moremo razumeti, kako se lahko v današnjem času politiki pogovarjajo na način »naši in vaši« in
kako niti ob vprašanju najbolj temeljnih vrednot in zaščite življenja niso sposobni presegati te razdeljenosti.
Drugi je zanje nekdo, s katerim se ni mogoče pogovarjati. Govorijo o sovražnikih. Ta drža, ki jo lahko vsak dan spremljamo preko ekranov, nas straši.
Bojimo se vojn, ki že divjajo po svetu in ne moremo razumeti, kako lahko pride do česa takega.

Ko smo se doma spraševali o tem, nismo mogli mimo vprašanja,
kakšna pa je naša drža do drugih. Ali zmoremo vedno v vsakem prepoznati svojega brata oz. sestro
ali pa nas morda drugi preveč jezi in ga zato ignoriramo,
preziramo ter ne verjamemo, da bi lahko prišla skupaj?

Starejša hči je pripovedovala o sošolkah, ki jih težko prenaša.
Gre za manjšo skupino deklet, za katera se zdi, da so prevzela vodilno vlogo v razredu.
Hčerko moti način, kako se pogovarjajo o drugih sošolcih in njihova predrznost do učiteljev.
Meni, da so preveč naličene in vzvišene. Ne razume, zakaj so kljub temu popularne.
Sama se jim zadnje čase raje izogne, ne želi se zapletati z njimi, o njih si misli svoje.
Pogosto se ujame, da se s prijateljico pogovarjata o njih in jih kritizirata.
Z njimi se pogovarjata samo, če je res nujno.

Tudi mlajša hči je povedala, da se v njenem razredu zadnje čase pojavlja razdeljenost.
Po njenem je kriva sošolka, ki se grdo obnaša,
vmešava se v pogovore drugih, je nesramna, pogosto se laže in preklinja.

Z obema smo se pogovorili, ali lahko kljub vsemu kar čutita,
v teh sošolkah vendarle najdeta kakšno podobnost s sabo.
Po krajšem premisleku sta našteli nekaj skupnih lastnosti.
Starejša hči je priznala, da si je včasih tudi sama želela biti popularna in je zato sošolkam zavidala.
Priznala je tudi, da jim je podobna, kadar se sama zapleta v pogovore, ki so namenjeni predvsem kritiziranju.
Mlajša hči pa je prav tako priznala, da ima tudi sama pogosto težave z jezo in lažjo. Vprašali smoju, če lahko morda vidita, da te sošolke tudi kaj boli.
Starejša hči je opazila, da so v resnici pogosto osamljene. Njuna prijateljstva niso trdna, med sabo se pogosto sprejo in so,
čeprav so priljubljene v razredu, negotove in sumničave.
Mlajša pa je povedala, da sošolko verjetno zelo boli, da jo drugi ne sprejmejo k igri.
Spraševala se je, če ni morda tudi to razlog, da je pogosto jezna in nesramna.
Priznati je morala, da bi tudi sama verjetno podobno odreagirala na njenem mestu.

Že sam pogovor o tem je obema pomagal, da sta lahko odšli naslednji dan v šolo z drugačno držo do omenjenih sošolk.
Jeza se je umaknila, počutili sta se bolj svobodno. Odločili sta se, da bosta pazili, da v razredu ne bosta podpihovali razdeljenosti,
ampak po svojih močeh prispevali k povezanosti z omenjenimi sošolkami.

Ob tem sva se tudi kot mož in žena vprašala, kako pa je z nama.
Velikokrat sva drug ob drugem ogrožena. Že navaden opomin lahko pripelje do tega, da drug v drugem prepoznava sovražnika.
Hitro prevzameva držo, da me drugi ne razume, ne vidi in da se je z njim težko pogovarjati.
Potreben je pogovor in odločitev, da se imava kljub težkim čustvom še naprej rada.
Lažje je, če lahko razumeva, da so najine reakcije in čustva pogojena z ranami in ne odražajo nujno realnosti.
Če zmoreva biti drug pred drugim majhna, prideva skupaj. Oba si namreč najbolj želiva sprejetosti in tega, da bi te imel drugi rad.

V globini smo si v tem vsi podobni – mož in žena, sošolke, politiki tako na levi kot na desni, 
ljudje na eni ali na drugi strani sveta. Vsi smo bratje in sestre.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas?
Zmorete v vsakem prepoznati svojega brata oz. sestro?
Kdaj je to najtežje?
Zakaj je pomembno, da si za to vsak dan prizadevamo? 
Kako to vpliva na naše odnose doma, v razredu, službi …?
Kako smo si lahko pri tem drug drugemu v oporo?

In še naloga za vse:
Verjetno tudi v tem tednu ne bo šlo vse gladko v vaših medsebojnih odnosih.
Ko boste reševali konflikte, skušajte najprej imeti v mislih, da je drugi tvoj brat oz. sestra.
Skušajte razumeti v čem sta si podobna: podobne želje in hrepenenja, podobne rane in bolečine.
Pogovarjajte se o tem. To vam bo v pomoč, da se boste lažje slišali in razumeli.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.