VSAK DAN NI PRAZNIK IN KAJ POTEM?!

Čas lučk in zunanjega blišča se umika. Letos še dosti hitreje kot običajno, saj nas je epidemija vse držala bolj ko ne za zaprtimi vrati.
Ker je ta čas v nas prebudil hrepenenja po lepem in trajnem, se prehod v sivi vsakdan zdi še bolj težak.
A to nas pravzaprav spremlja skozi vse življenje.

Vsak dan pač ne more biti praznik, ali pa, če si praznik naredimo.
Kako? Z lučkami ne bo šlo. S slovesnimi večerjami, najbrž tudi ne. Kaj bi torej lahko izumili?
Odrasli se že zavedamo, da s praznovanjem ne bo šlo, otroci še vedno sanjajo le o počitnicah in igri, brezskrbnosti in zabavi.
Ali imamo odrasli odgovor zanje?

Rimski imperij je izumil logiko kruha in iger – in je propadel. Danes se dogaja Trump, tudi on je propadel ali vsaj končal.
Kaj bomo izumili pri nas? Ali se bomo podali na ulice in zahtevali kruha in iger, ali se bomo osredotočili na tisto, kar nas lahko v globini in vsak dan razveseljuje? In kaj je to?

Biti v miru sami s seboj.
Biti v veselju s seboj in bližnjimi.
Znati se veseliti preprostih in majhnih stvari.

Vabimo vas, da se pogovorite, kakšen občutek vam ostaja, ko so se prazniku umaknili.
- Kaj ti ostaja kot lep spomin na praznike?
- Kako ohranjaš veselje v sivem vsakdanu, ob množici dela in nalog?
- Kako boste ohranili veselje tudi v naslednjih dneh, tednih ...?

NALOGA:
Vsak večer se pogovorite, kaj vas je tisti dan razveseljevalo.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vsebino smo povzeli po nedeljski pridigi
g. Petra Žaklja.
Vabljeni, da jo preberete
na forumu spletne strani Mirenskega Grada.