VESELJE ZA MIZO?

Zadnjič smo se ustavili ob rimskem reku kruha in iger. Ugotavljali smo, da je pred tem veselje nad seboj in zavest, da smo drug drugemu dar. 
Danes pa se namerno vrnimo k temu, kar jemo in pijemo. Saj radi pripravimo hrano za praznovanje rojstnih dni ali kakšen drug osebni praznik. 
Mar tisto kar je na mizi ne govori o nas samih in o naši želji, da bi bili skupaj, da bi se drug drugega veselili? 
Seveda se nam rado zgodi, da od tega pobegnemo in se zavrtimo okrog hrane in pijače.

No, danes pomislimo, kako znamo z veseljem uživati dobro jed in pijačo, hkrati pa ostajati v veselju drug ob drugem. 
Zdi se preprosto, a najbrž ne uspe vedno. Današnja naloga naj bo torej čisto vsakdanja. 
Vsakič ko se usedemo za mizo in skupaj jemo, pomislimo, ali se ob hrani veselimo drugega. 
Ali nam pripravljanje obedov in sami obedi govorijo o našem veselju in ljubezni, ki vlada med nami?

NALOGA
Skrbno pripravite mizo za skupni obed.
Pri obedu se pogovorite, kdaj vam je za mizo najlepše.

_______________________________________________

Vsebino spodbude za družine smo tudi tokrat povzeli po pridigi g. Petra Žaklja za današnjo nedeljo. 
Vabljeni, da jo preberete na novi spletni strani Mirenskega Grada in tam delite svoja razmišljanja ... ali na spodbudi za pogovor.

V kolikor potrebujete kakršnokoli pomoč ali bi se radi pogovorili, nas lahko pokličete ali nam pišete. 
Če še nimate kontakta, ga najdete vrstico zgoraj, če kliknete na spodbudo za pogovor.