Tokrat nas nedeljski nagovor vabi, da se ustavimo ob vprašanju trdosrčnosti,
da bomo v življenje stopali z otroškim veseljem in zaupanjem.

Tokrat nas k razmišljanju vabita zakonca: 
Vprašala sva se, kako je z najino trdosrčnostjo. 
Najbolj sva jo prepoznala v najinem odzivu na nekaj, kar naju globoko prizadene. 
Eden se ob bolečih dogodkih pogosto zapre vase, postane tih in se izogiba pogovoru. 
Postavi zid pred osebo, ki ga je ranila, in pred sozakoncem, ki želi razumeti in pomagati. 
Tako je bilo tudi ne dolgo nazaj. 
Eden od naju je bil v pogovoru s prijateljem prizadet in se je počutil neslišanega. 
Zaradi bolečine se je zaprl vase in postal odmaknjen. 
Drugi je to opazil ter se trudil, da bi ga potolažil in vzpostavil stik, vendar je naletel na hlad in tišino. 
Začel se je počutiti zavrnjenega in nemočnega. 

To bi lahko bil vzrok za zid in hladnost obeh, 
a zdaj se že poznava in veva, da se morava ustaviti in razumeti, 
da se za najino trdosrčnostjo skriva ranjen otrok. 
Zavedava sem, da ob takih trenutkih oba trpiva. 
Eden je ujet v svoji bolečini in ne ve kako čez, drugi pa občuti oddaljenost in nerazumevanje.
V takšni situaciji nama pomaga iskren pogovor. 
Tisti, ki se zapira vase, poskuša izraziti vsaj nekaj svojih občutkov. 
Drugi pa se potrudi, da posluša brez presojanja in prekinjanja. 
Tak pogovor začne rušiti zid med nama. 
Postopoma oba občutiva, olajšanje in bližino.

Ko se ponovno zbližava, začutiva, 
kako pomembna sta med nama bližina in sprejetost, 
ki v naju prebuja otroško veselje. 
V nama se prebudi hrepenenje, da si želiva biti blizu.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas? 
Kako odreagirate ko vas nekdo ali nekaj prizadene? 
Se v takih trenutkih zaprete vase ali poskušate svoje občutke deliti z bližnjimi? 
Kako pristopite k osebi, ki se je zaprla vase in postavila "zid"? 
Kaj vam pomaga, da ostanete potrpežljivi in odprti? 
Kateri so tisti majhni koraki ali dejanja, ki vam pomagajo, da zid med vami začne počasi padati?

Še naloga za ta teden ...
V prihajajočem tednu si bomo olajšali rušenje naših zidov tako, 
da se bomo zvečer zbrali ob mizi in prižgali svečo kot simbol topline in odprtosti. 
Izmenično naj vsak član pove, kdaj se je v preteklem tednu počutil prizadetega ali nerazumljenega. 
Vsakdo naj ima priložnost, da izrazi svoje občutke, medtem ko ostali prisluhnejo brez presojanja ali prekinjanja. 
Tako bomo gradili zaupanje in ohranjali otroško veselje v naših odnosih.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.