Pravimo, da si želimo pravične družbo, ki bo temeljila na medsebojnem spoštovanju in miru.
Žal pa pogosto ostane le pri lepih besedah, še posebno,
ko v konkretnem življenju naletimo na človeka, ki drugače razmišlja, drugače veruje,
živi drugače kot mi, ki nas je morda razočaral ali naredil nekaj, česar sami ne odobravamo.
Namesto da bi iskali pot do njega, postane tujec, od katerega se raje odmaknemo ali ga celo odrinemo.
V eni izmed družin so o tem razmišljali takole:
Starejša hči nam zadnje čase večkrat pripoveduje o prijateljici, ki se je znašla v precejšnjih težavah.
V šoli ji ne gre najbolje, pogosto manjka pri pouku, njeno vedenje je skrb vzbujajoče in pogosto zelo neprimerno.
Včasih s svojimi dejanji prizadene druge.
Zaradi tega jo vrstniki zavračajo in se ji izogibajo.Tudi hčerki se zdi še najbolj pametno,
da jo pusti pri miru in se druži z drugimi, bolj »pridnimi« dekleti
Doma smo se o tem veliko pogovarjali in skupaj razmišljali, kaj pomeni prijateljstvo.
Biti prijatelj še ne pomeni, da se v vsem strinjaš z drugim in da odobravaš vse kar drugi počne.
Nekatera dejanja so napačna in pomembno je, da to znamo povedati.
Če nekdo prizadene drugega, mu moramo znati jasno pokazati, da to ni sprejemljivo.
Toda ali to pomeni, da človeka odpišemo?
Da se nehamo zanimati zanj in se delamo, kot da nam je tujec?
Razmišljali smo, da se za vedenjem, ki ga težko razumemo, včasih skrivajo stiske,
osamljenost, občutek nesprejetosti ali težave, o katerih ne vemo veliko.
To seveda ne opravičuje napačnih dejanj, nam pa lahko pomaga, da človeka pogledamo tudi z druge strani.
Naši pogovori so hčerki pomagali razumeti, da ji ni treba izbirati med tem,
da podpira vse, kar prijateljica počne, in tem, da jo popolnoma zavrne.
Lahko se z njenimi dejanji ne strinja, hkrati pa jo še vedno pozdravi, jo posluša in ji pokaže, da ji ni vseeno zanjo.
Lahko jo vpraša, kako je, se z njo pogovori ali ji pomaga poiskati odraslega, ki ji bo znal stati ob strani.
Odmik od človeka, ki ga ne razumemo, lahko hitro preraste v prezir in zaničevanje.
Vera v dostojanstvo bližnjega pa nam pomaga vztrajati v odnosu tudi, ko drugega ne razumem ali se z njim ne strinjam.
Namesto, da si postajava tujca, dobiva priložnost, da se skupaj učiva graditi pristno prijateljstvo,
v katerem se spoštujeva, si želiva dobro, se spodbujava in opominjava ter tako skupaj rasteva.
Vabimo vas, da se pogovorite, kako je pri vas?
Kako se odzovete, ko naredi kdo nekaj narobe ali pa se vam zdi, da se čudno obnaša?
Kaj si mislite o njem? Kaj naredite?
Se trudite razumeti, kaj se skriva za njegovim vedenjem?
Mu zmorete na spoštljiv način povedati, da se z njim ne strinjate?
Zmorete verjeti, da je prijateljstvo možno, tudi, kadar smo si različni, se ne strinjamo ali se morda celo prizadenemo...?
In še naloga za družine ...
Na list papirja narišite most. Na eno stran napišite, kaj vas pri drugem včasih razočara ali prizadene oz. česa ne razumete.
Na drugo pa, kaj lahko naredite, da bi kljub temu ostali povezani.
Pogovorite se, kako lahko drugemu poveste, da vas je nekaj prizadelo, ne da bi ga zavrnili ali prekinili odnos.
Kaj vam lahko pomaga, da bi drug drugega lažje razumeli?
Naj vas most spominja, da razočaranje in nerazumevanje še ne pomeni konca prijateljstva.
Lahko je tudi priložnost, da se bolje razumemo in skupaj rastemo.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.