Tokrat bomo razmišljali o pastirju, dobrem pastirju. 
Poklic pastirja nam ni blizu, a če se malo ustavimo in razmislimo,
se od njega lahko marsikaj naučimo. Predvsem, če je ta dobri pastir.

V eni od družin se pogovarjali o tem, kdo je pastir:
Otroci so hitro našli odgovor, da je to nekdo, ki skrbi za svojo čredo. 
Naprej smo se spraševali, kakšen pa je dobri pastir in po čem ga prepoznamo? 
Otroci so tudi tokrat izstrelili odgovore kot iz topa: dobri pastir pazi na svojo čredo, 
da je na varnem, daje ji hrano, čredo boža, svojo čredo ima rad. 
Po razmisleku smo skupaj odgovore še dopolnili, da dobri pastir tudi razmišlja o tem, 
kaj je zares dobro za svojo čredo, jo spodbuja in tudi graja, ko naredi kakšno neumnost. 
Včasih mu je težko, če ga čreda ne posluša, a vztraja in stoji za tem, kar je resnično dobro.

Ugotovili smo, da je čez dan veliko priložnosti, ko smo tudi mi v vlogi pastirja, ki bližnjega vodi in vzgaja.
Starejša hči je začela pripovedovati, kako sta s prijateljico skupaj vadili inštrument. 
Pri neki pesmici, se je prijateljici zatikalo. Ker ji je želela pomagati, je predlagala, 
da pesem še nekajkrat zaigrata, da bi predelali mesto, kjer se je zatikalo. 
Prijateljica se je pri tem začela upirati. Trdila je, da ji gre dovolj dobro in da ponavljanje res ni potrebno. 
Ob tem je hčerki postalo težko, saj se prijateljici ni želela zameriti. 
Kljub strahu, da jo bo prijateljica imela za tečno, je vztrajala in jo spodbudila k vaji. 
Ta je še enkrat premislila in spodbudo vzela zares. Skupaj sta pesem še nekajkrat preigrali. 
Strinjali smo se, da je hči v tem primeru bila podobna dobremu pastirju, ki stoji za resnico in vztraja v spodbujanju za dobro. 
S prijateljico sta se tako na koncu lahko veselile dobre skupne vaje.

Tudi starša sva hitro našla primer. 
Ker je najmlajši sin še zelo majhen, ga ob večerih mož pripravlja na spanje in uspava. 
Velikokrat med uspavanjem tudi mož podleže utrujenosti in zaspi. 
Tako se večkrat zgodi, da med tednom zmanjka časa, ki bi ga mož in žena preživela skupaj sama.

Zvečer je žena zelo pogrešala moža in da bi se pocartala, je zelo pozno vzela kos čokolade. 
Medtem ko je jedla, je prišel mož in ženo oštel, češ da ob tako pozni uri pa res ni čas za čokolado. 
Iz ponosa se je žena branila in kmalu se je vnel prepir. Tisti večer sta šla oba v tišini spat. 
Naslednji dan je mož še vedno vztrajal in v svojem mišljenju ni popustil. 
Ženo pa je mučila slaba vest, saj je vedela, da je pretekli večer zamočila in moža s svojimi besedami prizadela. 
Možu je priznala, da je imel prav in tako sta se o dogodku lahko pogovorila. 
Med njima je nastal prostor sprejetosti in tudi veselja, ko je žena možu iskreno priznala, da ga ob večerih pogreša. 
Moževo vztrajanje v resnici, čeprav ga je prepir bolel, je prineslo bližino in veselje med zakoncema.

Spoznali smo, da ko zmoremo kot dobri pastir stati za resnico 
in v odnosih vztrajati v dobrem, se ustvari prostor, kjer bližnji resnico lahko prepozna in ji sledi. 
Tako nas resnica v globini poveže in iz nje raste pristno veselje.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas? 
Ste tudi vi kdaj v vlogi dobrega pastirja? 
Zmorete stati za resnico ne glede na odziv bližnjega? 
Kaj vam in vašim bližnjim to prinaša?

In še naloga za vse:
Na sredino lista narišite sebe. 
Vsakokrat, ko vam bo ob drugem uspelo pogumno stati za resnico 
in v odnosih vztrajati za dobro, narišite ob sebi ovčko. 
Želimo vam, da bi na koncu tedna list napolnila velika čreda ovčk, 
kar pomeni, da je vsak od vas drugemu "dobri pastir". 

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.