V velikonočnem času, ko se zaradi epidemije ne moremo udeležiti prazničnih obredov, smo za vas pripravili nekaj zanimivosti o Torinskem prtu. Izročilo pravi, da gre za mrtvaški prt Jezusa Kristusa, ki nas spominja na Kristusovo trpljenje. Naj nas vsebina nagovori, da bomo znali ovrednotiti Jezusovo trpljenje, kot izraz Božje ljubezni do nas.
Letos je bo ob veliki noči mogoč tudi virtualni ogled torinskega prta. Prenos bo na voljo prek uradne spletne strani torinskega prta www.sindone.org od 11. do 17. aprila.

Mesto Torino hrani znameniti Torinski prt: bombažno krpo, ki ima odtisnjeno podobo človeka, za katerega se zdi, da je utrpel telesne poškodbe na način, skladen s križanjem. Hranijo ga v kraljevi kapeli stolnice svetega Janeza Krstnika v centru mesta. Izvor in podobe so še vedno predmet intenzivnih razprav med znanstveniki, teologi, zgodovinarji in raziskovalci.
Nove znanstvene raziskave o torinskem prtu, na podlagi katerih so izdelali kip trpečega s torinskega prta, potrjujejo sorodnost z evangeliji.

Na platnu, ki je obdajalo telo križanega moškega, so strokovnjaki opravili že več kot tisoč raziskav. Zgodovinski napredek zadnjih let po besedah italijan¬ske zgodovinarke Barbare Frale je omogočil spoznanje, da podoba ni običajna fotografija, ampak vsebuje trirazsežnostne informacije.

Izsledki raziskave, ki so bili predlani objavljeni v znanstveni reviji, potrjujejo nekatere že znane ugotovitve in razkrivajo nove, ki se skladajo z opisom v evangelijih. S prta je razvidno, da:

• tkanina, lan izhaja iz obdobja v časovnem razponu 250 let okoli 1. stoletja in da je bilo telo povito z njim okoli 36 ur.
• je bil izjemno lep človek, dolgih okončin, krepak, nadpovprečno visok, okoli 180 centimetrov, medtem ko je bila v njegovem času povprečna višina 165 cm. Kljub prestanemu mučenju je imel veličastne, kraljevske poteze obraza.
• je bilo na telesu skoraj 600 ran zaradi udarcev, bičanja in križanja. Telo je bilo rahlo upognjeno in zvito okoli svoje hrbtenice v levo, kar je naraven krč ob križanju in skrajnih bolečinah. Desna rama je izpahnjena in pritisnjena navzdol, kar se zgodi ob padcu pod težkim bremenom, kot je na primer križ. Odkrili so mesto izhoda žeblja na levi roki, ki ni bil na zapestju, ampak na dlani, kar potrjuje takratno navado, da so roke na križ pritrjevali tudi z vrvmi. Stopali sta pribiti drugo čez drugo in potrjujeta obstoj pručice, ki je dajala oporo telesu tako, da je podaljševala trpljenje.
• je telo pokojnega ves čas, ko je bilo pod platnom, ohranilo visoko trdoto (rigor mortis) in ni začelo trohneti, kar ni običajno. Avtorji razlagajo, da je to mogoče, če je bila uporabljena večja količina mire, aloje in drugih sestavin, ki so bile v tistem času znane, kar se ujema s poročilom iz Janezovega evangelija o 32 kilogramih »zmesi mire in aloje«, ki naj bi jo po Jezusovem telesu razlil Nikodem (prim. Jn 19,39).
• da telo ni moglo biti odkrito, odvito ali na kakršen koli način izvlečeno iz platna. Ker kri še ni bila povsem strjena, bi tudi najmanjši premik pustil sled, ki bi jo mogočni mikroskopi zaznali. Vendar je niso.
• da je v trenutku »umika« telesa izpod platna prišlo do izjemno silovitega svetlobnega bliska, zaradi katerega se je na platnu vtisnila podoba v negativu, kot na fotografskem filmu.

S pomočjo izsledkov najnovejše raziskave je kipar Sergij Rodella dve leti sodeloval z multidisciplinarno skupino strokovnjakov z univerze v Padovi in izdelal natančno rekonstrukcijo moža s prta v 3D-obliki.

Glasov, da pri torinskem prtu gre za prevaro, je z vsako novo raziskavo manj. Raziskava 3D-modela v sklepu navaja izjemno ujemanje z navedbami iz evangelijev. Profesorja Paul de Gail in Bruno Barberis z univerze v Torinu na podlagi izračunov menita, da je verjetnost, da ne gre za Jezusa, ampak za nekoga drugega, 1:18 milijard. Nekateri znanstveniki pri izjavljanju o pristnosti torinskega prta ostajajo zadržani.

Cerkev se o njem nikoli ni dokončno izrekla, temveč je gojila češčenje relikvije, ki ostaja »skrivnost križa in luči«, kot je dejal papež Benedikt XVI., in je »odsev evangelija«, kot je prt poimenoval Janez Pavel II.

Za več informacij vam priporočamo ogled dokumentarnega filma, ki je sicer v hrvaščini.

Zadnje novice pa si lahko preberete tukaj.