Tokrat smo se ustavili ob misli, da je tolažba vedno v resnici, tudi če ta boli.

V eni od družin so razmišljali tako:
Tokratna tema o resnici je v naši družini vedno aktualna. 
V stiski in prepirih se velikokrat obrnemo k laži namesto k iskanju resnice.
Otroci se staršem radi zlažejo, ko želijo prekriti kakšno od svojih dejanj, 
za katero vedo da niso ravnali prav in se bojijo kazni. 
Učitelju raje rečejo, da so pozabili zvezek, kot da bi priznali, da niso opravili domače naloge.
Odrasli v družbi marsikdaj kimamo, v resnici pa si mislimo svoje. 
Nič ni drugače tudi med zakoncema. Pogosto rečemo, da smo utrujeni, v resnici pa se nam ne da ukvarjati z bližnjim.
Oklepanje laži nas privede do jeze, zamer ali celo do ločitve.

Pri nas se prepiri ne končajo, dokler ne pridemo do resnice. Včasih to zelo zelo dolgo traja. 
Dokler je v prepiru prisotna laž, drug na drugega samo kričimo in se jezimo. 
Najlažje je biti zaverovan samo v svoj prav in trmariti. V resnici pa to delamo samo zato, ker iskanje resnice s seboj prinese bolečino. 
Priznati, da si nekaj storil narobe in se za to opravičiti, zahteva od nas napor, mi pa si želimo, da bi delali vse prav.

V življenju tako ne gre: vsi imamo težave in mnogokrat storimo kaj narobe. 
Takrat je najpomembnejše, da poiščemo resnico. 
Čeprav nam je težko, se vseeno počutimo, kot da se nam je odvalil kamen od srca. 
In ker se imamo radi, zmoremo resnico tudi sprejeti. Resnica nas povezuje, laž pa naše odnose razdira. 
Čeprav resnica boli, je to edini način, da je naše srce v miru in lahko živimo v pristnih odnosih.

Vabimo vas, da se pogovorite
Kako je pa pri vas? 
Je tudi tebi težko priznati in iskati resnico?
Verjetno se ti je že zgodilo, da si naredil kaj narobe in tega nisi povedal? 
Kako si se takrat počutil? Kako pa se počutiš, ko poveš resnico?
Se znaš v prepirih ustaviti in pogovoriti?

In še naloga za vse
Ta teden naj bo tvoja naloga, da govoriš resnico, kljub temu da ja boleča.
Na list papirja nariši sonce. Na drug list nariši oblake in jih izreži. S selotejpom jih narahlo zalepi čez sonce.
Zvečer si z bližnjimi podelite, ali vam je čez dan uspelo priznati resnico in kako ste se pri tem počutili. 
Vsak večer odlepite en oblak, da bo lahko na njegovem mestu posijalo sonce. 
Upamo, da bo ob koncu tedna sonce zasijalo v vsej svoji polnosti.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.