Tokrat vas vabimo, da razmišljamo ob misli,
da so težave del življenja (ne glede na našo starost, položaj, situacijo ... )
in je soočanje z njimi edina pot do veselja in polnega življenja.
V eni od družin so razmišljali tako:
Vsi smo se strinjali, da nam je lepo, ko smo veseli in se imamo fino.
V takih trenutkih bi si želeli, da težkih in žalostnih dni sploh ne bi bilo.
A življenje nam vsak dan prinaša nove izzive in težave,
s katerimi je dobro, da se soočamo in jih rešujemo.
Le tako bomo lahko našli pravo pot, ki nam bo prinesla veselje in polno življenje.
Ne dolgo nazaj je imela hči v šoli težave s sošolci.
Nekateri so se začeli norčevati iz nje, a tokrat je šlo nekoliko dlje od nekaj pikrih pripomb.
Med odmori so ji večkrat sledili in jo neprestano hecali.
Ker je hči trmaste narave, je vzela stvar v svoje roke in se odločila,
da jih bo ignorirala, zato ni poiskala pomoči učiteljice.
Dnevi so minevali, hčerko pa je vse bolj bolel želodec.
Čez nekaj dni so se pojavile še težave pri učenju -
ni se mogla zbrati in hitro zaključiti domačih nalog.
Ker se nama je z možem to zdelo sumljivo, sva jo povprašala, kako ji gre v šoli.
Hči je bruhnila v jok in nama povedala, kaj se ji dogaja s sošolci.
Po pogovoru sva ji svetovala, naj v takih primerih nujno poišče pomoč učiteljice.
Razložila sva ji, da pred težavami in bolečimi trenutki ne moremo pobegniti.
Lahko jih za kratek čas odložimo, a jeza se bo nekje nabrala in izbruhnila v takšni ali drugačni obliki.
Pri njej so to bile bolečine v želodcu in nemir. V življenju se bomo vedno srečevali s težavami,
s katerimi se moramo soočati, jih reševati in sprejeti kot del našega življenja. Le tako se bomo v sebi lahko umirili in zadihali.
Hči je po pogovoru stopila do učiteljice in se ji zaupala. Učiteljica je takoj ukrepala in je sedaj v šoli boljše.
Še vedno pridejo dnevi, ko se sošolci hecajo iz nje, a tega ne tišči več v sebi.
Zdaj o težavah sproti spregovori in skupaj iščemo rešitve, kar jo umiri in olajša breme, ki ga mora nositi.
Tudi oče se je našel v zgornji trditvi in z nami podelil svoj primer.
Dolgo je tehtal, ali naj sprejme novo službo ali ostane v sedanji.
Doma je veliko dela, ki ga je treba opraviti – obnoviti fasado hiše, urediti glavni vhod, zamenjati okna itd.
Stroški gradbenih materialov in drugih stvari se postopoma višajo, kar ga pogosto obremenjuje in skrbi.
Nova služba bi mu prinesla nekoliko višji prihodek in je bila s finančnega vidika zelo vabljiva,
saj nam bi omogočila hitrejše napredovanje pri obnovitvenih delih.
Po tehtnem premisleku pa je ugotovil, da denar ne more nadomestiti vsega.
Sedanja služba mu omogoča, da popoldan delo konča zgodaj
in tako poskrbi za prevoze otrok v glasbeno šolo in k verouku,
s sodelavci se lahko lepo dogovarja o dopustih, negah in podobnem in si med seboj pomagajo.
Odločil se je, da bo prednost dal družini in obdržal sedanjo službo.
Čeprav bodo obnovitvena dela napredovala počasneje,
je razumel, da mu čas z družino prinaša pravo veselje in mir.
Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas?
Ali se soočate s težavami? Jih rešujete?
Kaj vam to prinaša?
Ali verjamete, da težave niso napaka življenja, ampak preprosto del njega?
Ali verjamete, da vam bo le soočanje z bolečino in težavami prineslo veselje in z njim polno življenje?
In še naloga za vse:
List papirja obrnite vodoravno. Na levo stran narišite sonce, ki naj predstavlja vaše veselje, na desno pa oblak, iz katerega dežuje,
kot simbol vaših težav ali bolečine. Vsak večer si podelite, kaj vas je tisti dan razveselilo in kaj vam je bilo težko.
Za podeljeno izkušnjo narišite del mavrice med soncem in oblakom.
Ob koncu tedna bo mavrica ponazarjala neločljivo vez med
veseljem in žalostjo ter nas spominjala na to, da enega brez drugega v življenju ni.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.