Svet je danes poln tekmovalnosti in primerjanja, kot da bi želeli ujeti popolnost. 
In prav to nas oddaljuje – od sebe in bližnjih. 
Tokrat bomo skupaj razmišljali, da sta sreča in mir v sprejemanju svoje krhkosti in pristnih odnosih.  

V eni od družin so razmišljali tako:
Sobota je bila zelo naporna. Pomladni dež je zunaj prebujal naravo,
mi pa smo se brez prave volje lotevali čiščenja hiše.
Otroci so se prekladali iz ene sobe v drugo in stresali slabo voljo drug na drugega, dokler mi ni (mami) povsem prekipelo.
V čem je problem? Zakaj ta brezvoljnost? Zakaj ni nobenega življenja?

Skušali smo se resno pogovoriti, pa nam tudi to ni uspevalo.
Zdaj je še mama začela izgubljati voljo.
Zdelo se ji je, da je vse narobe, da nam nič ne uspeva.

Šele ob moževi spodbudi, da so tudi problemi in težave del življenja in da ni nič popolno, se je malo umirila.
Nato sta skupaj razmišljala, da je težava morda ravno v tem,
da imamo napačne predstave o življenju.

Menimo, da bomo uresničeni, če nam bo šlo vse dobro od rok,
če ne bomo imeli težav, če nas bodo imeli vsi radi ipd. V resnici pa nam ta pogled življenje jemlje.
Ker ne sme boleti in mora biti vse prav, nas na nek način ne sme biti,
ob nas pa tudi ni prostora za bližnjega.
Ostajamo sami in brez prave volje do življenja,
ki ni tako, kot bi po našem mnenju moralo biti.

Naš pogovor smo nato nadaljevali tako, da smo skušali razumeti,
kaj se vsakomur posebej dogaja in kje smo v svojem čustvenem svetu.
Ugotovili smo, da starejšo hčerko boli, ker na tekmovanju ni bila tako uspešna, kot je pričakovala.
Ne želi delati panike, zato ostaja s tem sama,
čeprav bi si želela, da bi jo videli in razumeli. Na koncu postane sitna in brezvoljna.
Mlajša hčerko boli, da se ni dovolj potrudila za test v šoli in je dobila slabo oceno.
Tega noče priznati in se zato pretvarja, da ji je vseeno.
Globoko v sebi pa se sprašuje, če jo imamo kljub temu, da ga je polomila, še vedno radi.
Tudi najmlajši je težko, ker jo učiteljica opominja, da je pozabljiva in površna.
Namesto, da bi delila, kar jo skrbi, se začne pačiti in izsiljevati pozornost.

Zelo podobno je tudi med mano (mamo) in očetom. Pogrešava bližino, a namesto,
da bi o tem odkrito spregovorila, iščeva svojo vrednost v dobro opravljenem delu.
Če to ne gre, pa tudi midva postaneva sitna in brez prave volje.
Življenje pa vsem postaja krivica.

Pogovor o tem, kaj vse nas boli, nas je umiril in zbližal.
Čeprav nam je bilo še vedno težko, smo bili skupaj:
lepo je, če te drugi vidi in razume, kaj se ti dogaja.
Življenje pa, čeprav je zelo nepopolno, postane lepo in rodovitno.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako je pa pri vas?
Kakšne so vaše predstave o življenju?
Kaj doživljate, ko se življenje ne odvija po vaših predstavah?
Si zmorete podeliti razočaranja in bolečino?
Zmorete pred drugim priznati svoje napake?
Kaj vas pri tem ovira?
Kaj bi lahko naredili, da bo med vami več prostora za nepopolnost in boste lažje skupaj?

Še naloga za ta teden ...
Iz papirja izrežite toliko src, kolikor je članov vaše družine.
Pobarvajte jih. Vsako srce naj bo drugačne barve: eno rdeče, eno modre, eno zelene...
Vsak naj si izbere enega in nanj zapiše svoje ime.
Nato izrežite še eno, večje srce. To naj ostane prazno (belo).

Med tednom si prizadevajte, da boste z drugimi delili to kar ste, čeprav boste zato morali biti krhki, majhni, ponižni in nepopolni.
Vedno, ko vam bo to uspelo, odtrgajte košček svojega srca in ga prilepite na večje, belo srce.
Vaša srca bodo sicer vedno manjša in iz dneva v dan manj popolna, bo pa ravno zato med vami raslo novo,
večje srce pisanih barv, ki naj vas spominja, da je življenje lepo in rodovitno, kadar tvegamo biti skupaj kljub svoji nepopolnosti.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.