Prazniki so za nami. Upamo, da vam ostajajo v lepem spominu ter
da vam je k večji povezanosti in toplini pomagala tudi spodbuda prejšnjega tedna,
ki nas je vabila, da smo si vzeli čas drug za drugega ter da smo svojo besedo in besedo bližnjega vzeli zares.
Če smo prejšnji teden razmišljali, kako se moč besede uresniči, ko se vzamemo zares,
bomo tokrat spoznali, da nam beseda bližnjega pomaga odkrivati, kdo smo in kaj je naša vloga v družini, med prijatelji, v službi ...
A čeprav nam pomaga odkrivati svojo vlogo, je velikokrat raje ne bi poslušali,
ker je drugačna od naših pričakovanj, velikokrat zelo zahtevna in včasih nerazumljiva.
V eni od družin so razmišljali tako:
Velikokrat smo starši presenečeni, ko vidimo, da je otrok drugačen od nas – morda bolj živahen, jezljiv, brezvoljen ...
Ne razumemo, zakaj je drugačen. Mislimo si, da bi moral slediti našim vizijam. S tem pa ne vzamemo zares otroka,
ki je enkratno bitje in ki ima svojo osebnost, v svetu pa svojo edinstveno vlogo.
Kot starši moramo njegovo besedo vzeti zelo zares in mu le pomagati, da bo odkrival, kdo je in kam je poklican.
Vidimo tudi, da je beseda bližnjega zelo zahtevna.
Velikokrat si mislimo, da bomo srečni, če bomo ubirali lažje poti in bližnjice:
če bomo pred besedo bližnjega bežali in se umikali v svoj svet ter svojo zabavo, lenarili …
A vidimo, da smo na pravi poti le, če se odločamo za to, kar je težje:
sprejmemo opomine bližnjega, upoštevamo starše ali zakonca, pospravljamo sobo, kot so naročili starši,
redno vadimo inštrument, kot smo dogovorjeni z učiteljem …
In včasih nam je beseda drugega velika uganka. Ne razumemo je.
Vse, kar je drugačno od tega, kar imamo v glavi, kaj kmalu označimo za čudno in nenormalno.
A nagovor nas je spodbudil, naj bomo v takih primerih odprti za skrivnost,
naj nerazumljivih stvari ne odrivamo stran, temveč jih premišljujemo,
da bi lahko prihajali do globljih spoznanj in ob njih rasli.
Ko si torej prizadevamo za to, da bi bili odprti za drugačnost in skrivnost besede bližnjega ter
ne bežimo pred njeno zahtevnostjo, lahko odkrivamo, kdo smo in kakšna je naša vloga.
Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Ali znate sprejemati besedo bližnjega, ki je drugačna od vaših predstav? Kaj ob njej odkrivate o sebi?
Ali lahko prisluhnete in se ravnate po besedi bližnjega, tudi če je ta zahtevna in naporna? Kaj vam prinaša, če ji prisluhnete?
Ali se lahko veselite vseh ugank, ki vam jih prinaša življenje? Ali ob njih premišljujete?
In še naloga za vse:
Narišite sebe in svoje bližnje ter risbo pobarvajte.
Vsak dan ob risbi skupaj premišljujte, kaj ste ob besedah bližnjega doživljali: morda drugačnost, zahtevnost, uganko?
Kaj ste novega spoznali o sebi in svoji vlogi v družini, med prijatelji ...? Svoja spoznanja zapisujte okrog risbe.
Naj bodo besede bližnjih spodbuda za našo rast, odkrivanje nas samih in naše vloge.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.