Ob nedeljskem nagovoru smo razmišljali, 
ali prepoznavamo, kaj je dobro in kaj slabo?

Na prvi pogled se zdi odgovor na zastavljeno vprašanje jasen. 
A ko se ustavimo, vidimo, da odgovor ni tako preprost. 
Živimo namreč v družbi, ki je nadvse tolerantna, pogosto tako zelo, 
da tudi največje zablode in najhujše zlo ni prepoznano kot slabo. 
S pravimi argumenti se da opravičiti skoraj vsako slabo dejanje, 
obenem pa se razvrednoti, kar je resnično dobro in prav. 
Tako med nami ustvarjamo sivo področje, kjer je vse sprejemljivo. 
Ker ni jasne zavesti ne o dobrem ne o slabem, kot družba brez jasnega sporočila 
in usmeritev tonemo v vedno večji kaos. 
Le vztrajanje v razmišljanju in prepoznavanju, kaj je dobro in kaj slabo, 
nam lahko pomaga do pravih odločitev za dobro.

V družini so se tokrat vprašali, ali sami v sebi še gojimo občutek, 
ki nam pomaga prepoznavati in ločiti dobro od slabega. 
Starša spoznavava, da v različnih situacijah v službi čutiva in veva, kaj je dobro in prav. 
Pogosto pa se zgodi, da le-tega okolica ne podpira in 
bi izbrala »srednjo pot« oz. tisto, kar je slabo. 
Če ne vzameva zares boja med tem, kar je prav in ugajanjem okolici, 
se nama hitro zgodi, da podleževa slabemu. 
Z vsako tako odločitvijo toneva v vedno večjo temo in izgubljava zavest o
dobrem. Ko pa se nama uspe upreti skušnjavi ugajanja, 
postajava vse bolj živa in trdna v odločanju za dobro.

Zelo podobno se nama dogaja pri vzgoji. 
Želiva si vzgojiti otroke, ki bodo znali presojati in se odločati za dobro in se izogibati slabemu. 
Ko naju popade lenoba in nisva zvesta najinim vzgojnim odločitvam,
vnašava v otroke dvom in zmedo, da se je res potrebno držati dogovorov. 
Le jasna zavest o pravi vzgoji nama pomaga, da sama vztrajava pri postavljenih pravilih 
in tako učiva otroke izbirati, kar je prav.

Tudi otroci prihajajo med sovrstniki v situacije, 
ko v sebi sicer začutijo, kaj je prav, a se za to javno ne
opredelijo, ker družba izbira drugače. 
Četudi sami ne sodelujejo v slabih dejanjih, jih neopredeljenost pušča žalostne in prazne. 
Če zberejo pogum in prijatelju povedo resnico, da nekaj ni dobro, 
v sebi poživijo zavest o resnično dobrem in dobijo moč, da vztrajajo na tej poti.

Vabilo k pogovoru za vsakogar
Kako pa je pri vas? 
Prepoznavate v sebi boj med dobrim in slabim? 
Kako in za kaj se odločate? 
Kaj vam to prinaša?

In še naloga za ta teden
Nariši pot, tako da razdeli list na dve polovici. 
Na eno stran poti nariši volka, na drugo pa jagnje.
Na pot nariši sebe. 
Volk predstavlja naše vsakodnevne skušnjave, ki nas vodijo k slabemu, 
jagnje pa predstavlja odločitve za dobro. 
Vsak večer se nato pogovorite, kaj ste ustvarjali okoli sebe:
ste čez dan podlegali slabemu in ustvarjali puščavo okrog volka
ali ste se trudili za dobro in jagenjčku ustvarjali rožnat pašnik. 
Glede na vaše ugotovitve, dopolnjujte sliko s puščavo okrog volka oz.
pašnikom okrog jagnjeta.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.