Tokrat vas vabimo, da skupaj razmišljamo, 
kako rešujemo stisko zaradi vsakdanjih skrbi. 

V eni od družin so zapisali tako: 
Kot mama imam pri nas doma skrb, da pomislim, kaj bomo jedli. 
Včasih mi je ta skrb precej v breme. Razmišljala sem, zakaj je temu tako. 
Ko razmišljam o tem, kaj bom skuhala in ali imamo doma vse sestavine, ostajam pri materialni skrbi. 
Ne pomislim na to, kako bi v opravilo vključila ostale družinske člane.

Tudi druge vsakdanje skrbi kot so hišna opravila, razni sestanki, logistika in kako bomo speljali teden, 
me včasih preplavijo, da sploh ne vem več, česa naj se najprej lotim. 
Mislim si, da moram kot mama sama vse urediti, da zmorem vse. 
Na ta način ostajam ujetnik lastnih načrtov in predstav, ki me namesto v veselje vodijo v občutek krivice. 
V takšnih primerih mi je veliko lažje, ko svoje skrbi lahko povem možu. 
Ko me posluša, pove svoje mnenje, kako bi lahko nekaj izpeljali ali mi ponudi pomoč, 
me s tem pomiri in zbistri pogled na situacijo. 
Velikokrat tudi skupaj najdeva rešitev, na katero sama sploh ne bi pomislila. 
Včasih pomaga tudi, da se o vsakdanjih skrbeh pogovorim z drugo mamo in jo vprašam, 
kako oni urejajo vso družinsko logistiko in hišna opravila. 
Ob preprostem pogovoru se kot mama lahko spreminjam in učim sprejemati vsakodnevne skrbi v drugačni luči.

Tudi hčerka je včasih polna skrbi, pa čeprav je še otrok. 
Včasih ne razume, kako bomo recimo za vikend očistili stanovanje, 
šli na izlet, obiskali stare starše in poleg tega imeli še čas za igro in vadbo inštrumenta. 
V takih primerih postane nemirna in začne spraševati, kako bomo sploh to izvedli. 
Takrat jo ustavimo in se z njo pogovorimo. Razložimo ji, naj je ne skrbi in naj zaupa, 
da bova kot starša po svojih najboljših močeh poskrbela, 
da bo dovolj časa za vse oz. da bova dala prednost stvarem, 
ki so bolj pomembne in dobre za našo družino. 
Prav tako kot mene, mamo, pogovor pomiri, tudi njej ob pogovoru pade z ramen breme skrbi.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako je pa pri vas?
Kako se soočate z vsakdanjimi skrbmi in načrti? Ali se o njih pogovarjate z bližnjimi?
Ali se ob poplavi skrbi odločate za prvo rešitev, 
ki vam pride na misel ali se zmorete ustaviti in pomisliti kaj je resnično dobro za vas in vaše bližnje?

Še naloga za ta teden ...
Ta teden bomo na list papirja napisali tole misel: »Skrbi so lažje, ko jih deliš z drugimi,« in ga zalepili na vidno mesto. 
List nas bo spomnil, da si bomo vsak večer povedali kakšne skrbi imamo za naslednji dan in se na kratko pogovorili o tem, 
kako naj se s skrbjo soočimo. Nato se bomo objeli in si tako povedali, da se imam radi in si dali korajžo za naprej.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.