Vsak dan se veliko pogovarjamo.
Sprašujemo, odgovarjamo, razlagamo, se dogovarjamo.
A kljub temu se včasih zgodi, da drug drugega ne slišimo zares.
Pravi dialog ni samo izmenjava besed. Pomeni, da se ob drugem ustavimo,
ga poslušamo in skušamo razumeti, kaj nam želi povedati.
Pomeni tudi, da smo pripravljeni nekoliko odložiti svoje odgovore in svoje predstave ter skupaj iskati pot naprej.
Tak pogovor nas ne oddaljuje, ampak povezuje. Med nami počasi gradi bližino in zaupanje –
kot most, po katerem lahko pridemo drug do drugega.
V eni od družin so zapisali tako:
V družini smo se ustavili ob vprašanju, ali naši dialogi ustvarjajo bližino in povezanost?
Pomislili smo, kolikokrat se pogovarjamo, vendar se v resnici ne slišimo.
Besede, ki jih izmenjamo gredo pogosto mimo nas, se nikogar v globini ne dotaknejo in tako ne dosežejo svojega učinka.
V takih primerih besede, ki naj bi nas povezovale,
postanejo vir nesoglasij, nerazumevanja in medsebojne razdalje.
Povsem drugačni so trenutki, ko svoje srce razpoložimo za dialog z bližnjim.
Ko bližnjega želimo resnično srečati, nam je pomembno,
da pristopamo z jasnim vprašanjem, z iskreno željo, da bi drugega slišali,
skupaj premišljevali in z njim iskali odgovor, (kaj je skupna resnica) ki je v resnici.
Ko nam to uspe, se v naše odnose naseli mir in medsebojna povezanost.
Pri nama z možem se pogosto zgodi, da zakonski dialog (pogosto) vodi v slepo ulico.
Sama moža večkrat spodbudim k pogovoru o vzgoji najinih otrok.
Želim si, da bi skupaj razmišljala o vzgojnih izzivih in reševanju le-teh.
Ko ga vabim v pogovor o določeni problematiki, sprašujem za moževo mnenje in navidezno želim slišati njegov odgovor,
v resnici pa imam sama v glavi že pripravljene odgovore
in pri njem iščem le potrditev za lastna opažanja in zaključke.
Ko je moževo razmišljanje in opažanje drugačno od mojega ga pogosto začnem popravljati in prepričevati, da stvari ne vidi prav.
Vsiljujem mu svoje poglede in želim, da se z njimi povsem strinja.
Mož seveda ni pripravljen na »dialog« v katerem bo ženi le kimal in se z njo v vsem strinjal.
Njegova običajna reakcija v takih trenutkih je umik v molk.
Mene (ženo) njegov umik boli.
Ker ostajam sama in želim njegov odgovor, še bolj pritiskam nanj, to pa vodi k dodatnemu umiku.
Ob koncu takega »pogovora« sva vsak na svojem bregu,
nezmožna slišati drug drugega in ustvariti povezanost po kateri oba hrepeniva.
Včasih nama uspe, da v dialog vstopava z resnično željo slišati drugega.
Nedavno sem možu omenila, da pri najmlajši hčerki opažam problem v zapisu črk in številk.
Obračanje smeri zapisa je težava, ki je pri njej že dolgo prisotna, navkljub številnim vajam in popravljanjem.
Mož je zaznal mojo stisko in predlagal način učenja na katerega doslej nisem pomislila,
pa je veliko bolj smiseln in koristen od tega, s katerim sem želela hčerko pravega zapisa naučiti jaz (sama).
V trenutkih, ko sva z možem pripravljena vprašati drugega z iskrenim zanimanjem,
poslušati odgovor, o njem premišljevati in iskati skupno pot naprej,
se med nama rojeva prostor sprejetosti in bližine.
Vabimo vas, da se pogovorite, kako je pri vas?
Kakšen je vaš dialog z bližnjim?
Vam uspe jasno vprašati in odgovor tudi slišati?
Ali imate že v glavi odgovor, ki ga želite od bližnjega slišati?
Kakšni so vaši odnosi, ko se z bližnjim v resnici slišite?
In še naloga za družine ...
Na list papirja na določeni razdalji narišite dva človeka.
En predstavlja vas, drugi pa je vaš bližnji. Iz sivega papirja izrežite pravokotnike, ki predstavljajo kamne.
Čez teden se trudite za pravi dialog z bližnjim.
Ko vprašate ali ste vprašani si vzemite čas za poslušanje, o slišanem premišljujte in skupaj z bližnjim iščite pot do skupne resnice.
Zvečer si podelite, kako vam je šlo čez dan.
Če ste uspeli z dialogom graditi bližino s sočlovekom, položite en kamen med narisana človeka.
Želimo vam, da bi ob koncu tedna s kamenjem med osebama zgradili most,
pogovor pa bi med vami ustvaril pravo povezanost.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.