Tokrat se bomo ustavili ob naših ranah. 
Ne ob zunanjih, ki nastanejo, ko se poškodujemo, ampak ob tistih, ki jih nosimo v sebi. 
Kaj torej pomeni, da smo vsi ranjeni in kaj so naše rane? 

V eni od družin so se pogovarjali tako:
Otroci so povedali, da rana nastane, ko npr. padeš, se potolčeš in teče kri. 
Rana, ki nastane, boli, starši pa jo oskrbijo, da se čimprej zaceli. 
Ugotovili smo, da nas zaboli tudi neprimerna beseda ali dejanje bližnjega. 
Takrat se sicer rana vidi z očmi, jo pa občuti naše srce.

Podelili smo si, kdaj čutimo, da nas v srcu nekaj zaboli in skušali odkriti, 
katera rana tiči v ozadju naše bolečine.

Zakonca sta si po napornem tednu želela bližine. 
O tem, kako sta resnično skupaj, sta imela sva imela različne predstave.
Mož si je želel telesne bližine, v kateri bi se umiril, žena pa najprej pogovora. 
Ko je žena delila svoje dileme glede vzgoje otrok, se je možu prebudila rana in s tem občutek
krivde, da si za vzgojo ne prizadeva dovolj. Besede je razumel, češ da ni dober oče. 

Začetni konflikt, umik in ogroženost sva predelala skozi pogovor in prepoznala rano, 
ki sproža občutek krivde in nevrednost, s katero sva oba zaznamovana.
Ker sva se zmogla srečati v ranjenosti, je nastal prostor za sočutje in pristno bližino, ki naju je povezala.

Hčerka je povedala, da se je sprla s prijateljico. 
Bližalo se je praznovanje, na katero je bila povabljena tudi prijateljica. 
Praznovanja v napetem vzdušju si hčerka ni želela, zato je sklenila, da bo konflikt skušala rešiti pred praznovanjem. 
Bala se je pogovora s prijateljico misleč, da bo krivdo za spor prijateljica pripisala njej.
V njej se je prebudila rana, ki jo je napolnila s strahom in občutkom nevere vase. 
Posledično bi se pogovoru raje izognila. Ob spodbudi je zbrala pogum in poklicala prijateljico. 
S pogovorom sta rešili problem in skupaj praznovali v veselju.

Veseli smo bili teh trenutkov, 
ko nam je uspelo tudi prek ran priti do pravega veselja in sočutne bližine.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas? 
Prepoznate, kar vas boli? Od kod izvira? 
Je morda to rana? Katera? 
Se ob rani, bolečini ustavite ali zbežite pred njo? 
Kaj vam prinaša eno, kaj drugo?

In še naloga za vse:
V želji, da bi bili naši odnosi vir veselja in sočutne bližine, bodite v tem tednu
še posebej pozorni na svoje rane in rane bližnjega. Ko vas bo kaj bolelo, se ob bolečini ustavite, razmislite, od kod izvira in to delite z bližnjim. 
Za vsako podelitev položite v vazo en cvet, da bo nastal lep šopek. Verjamemo, da bomo tako prav preko ran in pogovora prihajali do pravega veselja nad seboj in bližnjim.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.