Vsi imamo svoje šibkosti in stvari, ki nam ne gredo tako, kot bi si želeli.
Ko si jih upamo priznati in sprejeti, lažje razumemo tudi nepopolnost bližnjega
in mu pomagamo narediti korak naprej.
V eni od družin so zapisali tako:
V družini smo se ustavili ob vprašanju, kako sprejemamo svoje nepopolnosti in šibkosti.
Pomislili smo, kako nam lahko prav srečanje z lastno nepopolnostjo pomaga bolje razumeti in sprejeti drugega.
Z možem sva imela že od nekdaj težave z urejanjem in pospravljanjem.
Red in urniki nama niso bili preveč blizu.
V tem, da stvari niso preveč določene in urejene, sva videla neko svobodo.
Saj se bova že znašla.
Ko sva bila sama, je to nekako še šlo. Zdaj, ko imava tri majhne otroke, pa ugotavljava, da naju nered,
v katerem sva nekoč videla svobodo, pravzaprav utesnjuje.
Veliko časa porabiva za iskanje, prestavljanje in pospravljanje stvari,
zato sva si morala priznati, da potrebujeva več reda in organizacije.
Ob tem sva se začela spraševati, zakaj se nama red tako upira.
Ugotavljava, da ne gre samo za lenobo ali slabe navade. O
ba sva od doma poznala red, vendar sva ga pogosto doživljala skozi priganjanje in opozarjanje,
kaj vse mora biti narejeno in pospravljeno. Verjetno sva zato v življenju brez toliko pravil iskala svobodo.
Počasi spoznavava, da ni dovolj reči: »Takšen pač sem.«
Pomembno je razumeti, kaj je v ozadju, in iskati, kaj lahko danes narediva drugače.
Ko sva začela bolj iskreno gledati nase, sva začela drugače gledati tudi na otroke.
Pri hčerki naju na primer jezi, ko nima pripravljene šolske torbe, ne ve, kje ima stvari, ali bi vse naredila zadnji trenutek.
Hitro bi jo lahko samo kregala in ji govorila, da mora biti bolj urejena.
Ko pa pri njej prepoznava nekaj, s čimer imava težave tudi sama, jo lažje razumeva.
Veva, kako težko je spreminjati navade, hkrati pa prav iz svoje izkušnje vidiva, da ji morava pomagati iskati drugačno pot.
Podobno izkušnjo ima mož pri učni pomoči. Preden se je odločil za prostovoljstvo, ga je skrbelo, ali bo otrokom sploh znal pomagati.
Tudi sam je imel v šoli težave in v srednji šoli popravne izpite.
Ni imel ne reda ne urnika. Prav ta njegova izkušnja pa se je nekega dne izkazala kot nekaj dragocenega.
Fant, ki mu je pomagal pri učenju, je bil brez prave volje in motivacije.
Mož mu je povedal, da je imel tudi sam v šoli težave, pozneje pa mu je uspelo zelo uspešno dokončati študij.
Fant je tisti dan odšel domov z več upanja, naslednjič pa se je učne ure lotil drugače.
Ob teh izkušnjah spoznavava, da nama srečanje z lastno nepopolnostjo pomaga drugače gledati na drugega.
Ko veva, kako težko je nekaj sprejeti ali spremeniti, lažje razumeva tudi bližnjega v njegovi šibkosti.
Ugotavljava, da lahko drugega spremljava le tako daleč, kot sva pripravljena iti sama.
Drugemu lahko pomagava pri spremembi le toliko, kolikor sva se pripravljena spreminjati tudi sama.
Ko si priznava svoje šibkosti in ob njih rasteva, lahko tudi drugemu pomagava narediti korak naprej.
Vabimo vas, da se pogovorite, kako je pri vas?
Kje si težko priznate, da vam nekaj ne gre, in si raje rečete: »Takšen pač sem.«
Kaj se skriva za vašimi slabostmi – katere izkušnje, upori ali bolečine?
Kako sprejmete, ko vas bližnji opozori na vašo šibkost?
Vam vaše lastne šibkosti pomagajo, da lažje razumete in sprejmete nepopolnost bližnjega?
In še naloga za družine ...
Na večji list narišite drevo. Vsak družinski član naj iz papirja izreže list in nanj napiše ali nariše nekaj,
kar mu je težko oziroma mu ne gre najbolje. Liste prilepite na drevo.
Čez teden se ob nepopolnosti drugega spomnite tudi na svojo.
Namesto kritike ga skušajte razumeti, spodbuditi ali mu pomagati. Vsakič, ko vam to uspe, na drevo prilepite ali narišite sadež.
Želimo vam, da bi bilo ob koncu tedna vaše drevo polno sadov ter vas spomnilo,
da lahko prav iz naših nepopolnosti raste več razumevanja in bližine.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.