Po velikonočnih praznikih vas vabimo, da še naprej razmišljamo,
da je ljubezen vedno močnejša od hudega.
V eni od družin so zapisali tako:
Prepoznali smo, da nas pogosto povleče v hrup in teater življenja.
To se nam zgodi takrat, ko si želimo biti glasni in pomembni.
Odkrivamo, da nas to pušča prazne.
Resnično hrepenenje, ki je položeno v nas, je hrepenenje po ljubezni, sprejetosti in bližini.
To pa ni glasno, ampak se pogosto odvija v tišini in globini odnosov.
Najstarejša hči ima sošolko in prijateljico, s katero si želi graditi odnos bližine in zaupanja.
Pogosto se zgodi, da pride iz šole žalostna in zagrenjena.
Neredko je vzrok v odnosu s sošolko, ki išče svojo ceno v pomembnosti in izbiri »glasnih in predrznih« prijateljev.
S temi se poveže in izloči vse, ki ji v tem ne sledijo.
V takih obdobjih se dogaja, da hčerko, s katero sedita skupaj v šolski klopi,
namerno ignorira in v svojo igro povleče še ostale sošolke.
Ob naši spodbudi se je hčerka skušala s sošolko pogovoriti in ugotoviti,
kaj je vzrok nesporazuma in ignorance, a je bila pri tem neuspešna.
Bolelo jo je, ko je iskala načine, da bi se sošolki vendarle približala, pa je od nje bila vedno zavrnjena.
Hčerko je zavračala z besedami, češ naj še malo razmišlja, kje ga je polomila …
Doma smo ugotavljali, da sošolki očitno ugaja, da hčerka moleduje za odnos.
Spodbudili smo jo, naj iz spoštovanja do sebe in skrbi za sošolkino rast, preneha s svojim početjem,
postavi jasno mejo in išče odnose s sošolkami, ki si tega resnično želijo.
Tej drži je sledil temeljit preobrat.
Najprej je sledil sošolkin napad in očitek hčeri, češ, da si več ne prizadeva za prijateljstvo.
Ob jasni besedi, kaj pravo prijateljstvo je in kako se ga gradi, pa se je sošolka zlomila in delila,
da jo bolijo domači odnosi in zavida hčerki, ki ji v življenju »vse uspeva«.
Po tem dogodku se je med njima ustvaril prostor, kjer sta lahko bili obe ranljivi in iskreni.
Skozi pogovor sta se sedaj lahko slišali in začeli graditi trdnejše prijateljstvo.
Hčerka je ob tem dobila pomembno lekcijo, da je ljubezen pogosto tiho vztrajanje v dobrem,
četudi ne prinaša hipnih in takoj vidnih uspehov.
Tudi starši pogosto težko vztrajamo v dobrem, ko rezultati naših prizadevanj niso vidni takoj.
Ko se z najstniki prerekamo o tem, da smo za urejen dom vsi soodgovorni,
naletimo na glasno pritoževanje, upiranje in jezikanje.
Potrebno je zbrati veliko notranje moči, da vztrajamo pri tem,
da otroci opravijo svoj delež pri hišnih opravilih.
Skušnjava je, da bi namesto kreganja in spodbujanja,
starša naredila delo sama in tako imela pred otroki mir.
Ko se včasih pogovarjava o uspehih najine vzgoje,
hitro padeva v primerjanje z bolj »uspešnimi starši«.
Takrat se morava boriti proti temu, da bi zaradi pogostega neuspeha
ne odnehala in otroke prepustila, da jih vzgaja svet.
Včasih se zgodi trenutek, ko naju v soboto ni doma
in se otroci sami organizirajo in uredijo dom.
V takih trenutkih sva hvaležna, da zmoreva ob podpori vztrajati na poti vzgoje, ki je sicer zahtevna,
a občasno prinaša tudi vidne sadove malih dobrih del.
Iskanje teh biserov nas kot družino poveže in da moči, da vztrajamo na tej poti.
Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas?
Ali lahko zaupate, da ljubezen zmaguje, četudi je hudo velikokrat očitnejše?
Kaj lahko vztrajate v ljubezni tudi, ko ne vidite rezultatov vaših prizadevanj?
Kaj vam to prinaša?
Še naloga za ta teden ...
Na list papirja narišite srce, ki predstavlja ljubezen. Okrog srca narišite trnje.
To trnje predstavlja trenutke, ko je še posebej težko vztrajati v dobrem.
Zvečer si ob srcu podelite, kaj vam je bilo v dnevu težko, hudo, in kako ste se trudili za ljubezen.
Za vložen trud na trnje prilepite rožico. Tako bo v tednu trnje zacvetelo
in nas spominjalo na to, da je ljubezen vedno močnejša od hudega.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.