Le veseli drugega se bomo v miru pripravili na praznike

Tokrat objavljamo spodbudo zaradi praznikov, ki so pred nami, nekoliko prej.

V eni od družin so razmišljali takole:
Praznikov se veselimo in radi bi jih preživeli v veselju in miru.
Poleg tega, da bomo počistili hišo in pripravili vse potrebno,
si želimo biti pozorni tudi na naše odnose.
Navsezadnje bomo lepo praznovali le, 
če bomo zmogli poskrbeti drug za drugega in si pokazati, da smo se veseli.  

Čeprav so nas pretekle spodbude vabile k temu, da premagujemo tekmovalnost
in ogroženost med nami in se namesto tega odločamo za dejavno ljubezen,
ugotavljamo, da je med nami še vedno veliko trenutkov, ko si glede tega popuščamo.
Pogosto se namreč zgodi, da nam gre drugi na živce in da »ga ne moremo«.
Včasih je to mlajša sestrica, ki pride iz šole in hoče našo pozornost,
včasih je to nekdo, ki nas opomni, ko naredimo kaj narobe.
Privoščimo si, da smo sitni, da drugega ignoriramo.
Ko zaradi tega nastopi prepir in se je potrebno pogovoriti, pa preprosto rečemo »pač«.  
Na primer: »Vem, da ni prav, a sem bil pač siten«; ali pa »Ja, ok oprosti, pač sem bil utrujen« ipd.

Starša skušava otrokom dopovedati, da so lahko posledice takih odnosov zelo slabe.
Če si bomo popuščali in ljubezni ne bomo vzeli bolj zares, lahko postane zelo hudo.

Otroci, ki po eni strani menijo, da malo pretiravava,
pa po drugi strani pogosto z bolečino pripovedujejo o dogodkih iz šole.

Starejšo hči na primer trenutno zelo vznemirja dogajanje med dekleti v njenem razred.
Večina deklet se je skregalo s sošolko in jo izoliralo.
Hči se je odločila, da pri tem ne bo sodelovala in se z njo še naprej pogovarja in druži.
Opaža, da je sedaj še sama postala tarča večine.
Kljub temu da je odločena, da se njen odnos do sošolke ne bo spremenil,
jo boli, da se lahko dogaja kaj tako neumnega. Zakaj?

Druga hčerka nam je pripovedovala, kako je z bolečino poslušala sošolkino pripovedovanje o tem,
kako so doma praznovali mamin rojstni dan.
Sošolka je povedala, da so bili vsi odrasli pijani, tudi njena mama.
Sošolki se to ni zdelo nič posebnega, saj tako pač je, naša hči pa se je spraševala, zakaj se to dogaja?

Še ena od hčera nam je pripovedovala o sošolcu, ki je, čeprav je komaj v šestem razredu,
pristal na otroški psihiatriji. Učiteljica je rekla, da se je to zgodilo med drugim tudi zaradi nenehnih prepirov med fanti na šoli.
Vsi so vedeli, da so problemi, ampak tega ni pričakoval nihče.

Mlajše punce pa pogosto prizadeto povedo, da veliko sošolcev in sošolk živi v ločenih družinah,
ker so se mamice in atiji skregali in ne živijo več skupaj.
Ne predstavljajo si, kako je mogoče, da družine razpadejo.

Pogovor nam je pomagal razumeti,
kako težke so lahko posledice, kadar dopustimo, da se odnosi rušijo namesto, da bi jih gradili.
Vedno kadar v drugem ne vidimo svojega brata, sestro in se ne trudimo,
da bi mu to pokazali, smo na poti v veliko nesrečo.
Kadar dajemo prednost temu, kar nam paše, drvimo proti prepadu.
Spoznali smo, da se bo potrebno resno spopadati
s tekmovalnostjo, ogroženostjo, sitnobo, ignoranco in prezirom,
če ne želimo izgubiti vsega lepega med nami.
Tega pa si res ne želimo.

Odločili smo se, da se bomo v teh pripravah na praznike še posebej trudili v naših odnosih slabo premagovati z dobrim.
V dobrem bomo lažje vztrajali, če se bomo zavedali, da imamo vsi svoje težave,
da se vsi kdaj zmotimo in naredimo napake,
in da si vsi želimo, da bi nas drugi videl in za nas poskrbel.

V zavedanju, kako resno lahko postane, če se odnosi rušijo,
si bomo po najboljših močeh prizadevali,
da bomo videli drug drugega –
da si ne bomo dajali prav iz ogroženosti in tekmovalnosti,
ampak bomo skušali delati to, kar je dobro za vse.

Trudili se bomo, da se bodo v pripravah na praznovanje velikonočnih praznikov naši odnosi utrdili –
v sočutju, razumevanju in medsebojni povezanosti,
da bomo med prazniki lahko z veseljem in v miru skupaj.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas doma?
Tudi vi v odnosih kdaj popuščate v ignoriranju, sitnobi, lenobi in si dovolite, 
da vam gre drugi »pač« na živce?
Se zavedate, kam lahko to pripelje?
Imate tudi sami kakšne izkušnje glede tega, 
kako hudo lahko postane, kadar se odnosi zrušijo? Pogovorite se o tem.
Kako si boste prizadevali, da bo med vami lepo?
Kako boste v pripravi na praznike poskrbeli za lepe odnose med vami?

Še naloga za ta teden ...
V miru se pripravite na praznike. Pri tem dajte na prvo mesto vaše odnose. 
Naj vse ostalo (čiščenje, priprava hrane, obredi in skupni obedi) služijo temu, da bo med vami lepo.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.