Kako hitro se nam zgodi, da si o drugem ustvarimo mnenje, še preden poznamo vso zgodbo!
Vidimo njegovo ravnanje in že sklepamo, zakaj je tako ravnal.
Prepričani smo, da imamo prav, ob tem pa lahko drugega po krivici obtožimo in prizadenemo.
Za boljšе odnose je pomembno, da se znamo ustaviti, vprašati in prisluhniti.
Morda bomo odkrili, da je resnica precej drugačna, kot smo si predstavljali.
Kako bi se spremenili naši odnosi, če bi manj obsojali in več spraševali?
V eni od družin so razmišljali tako:
Ugotavljali smo, da se nam je doma že večkrat zgodilo,
da smo si o nekom ali nečem prehitro ustvarili mnenje.
Nismo se ustavili in poskušali pogledati na situacijo še z druge strani,
ampak smo bili prepričani, da imamo prav in da je naša razlaga edina možna.
Včasih je bil naš pogled na situacijo res pravi, velikokrat pa ne.
Verjetno si lahko mislite, da je napačno mnenje in obtoževanje drugega privedlo do slabe volje in prepira.
Spomnila sem se, kako me je razjezilo, ko sem ob prihodu iz službe našla moža, ki je počival na kavču.
Doma je bilo veliko za postoriti in občutek sem imela, da vse delo čaka name.
Obtožila sem ga, da ne vidi, kaj vse je treba postoriti in da samo počiva. Resnica je bila seveda drugačna.
Če bi mu pustila do besede in ga kaj vprašala, bi mi lahko povedal,
da se je ulegel minuto, preden sem prišla skozi vrata.
Pred tem pa je pospravil posodo, posesal stanovanje in pripravil malico za vso družino.
Podobno se je zgodilo tudi med hčerama.
Starejša sestra je prišla domov in videla, da je mlajša razmetala njeno pisalno mizo.
Takoj se je razjezila, saj je bila prepričana, da je mlajša to naredila nalašč in da ne spoštuje njenih stvari.
Začela ji je očitati, da vedno vse razmeče in da nikoli ne pazi na njene stvari.
Sploh pa je ni vprašala, kaj se je zgodilo. Ni namreč vedela, da je mlajša iskala šilček,
pri tem pa nehote razmetala zvezke in druge stvari po mizi.
Ni imela slabega namena, kot si je predstavljala starejša sestra.
Ob pogovoru smo ugotovili, da se za vsakim dejanjem lahko skriva precej več, kot vidimo na prvi pogled.
Zato je pomembno, da poskušamo razumeti tudi drugo plat zgodbe, preden si ustvarimo svoje mnenje.
Včasih lahko že eno dodatno vprašanje namesto hitre obsodbe prepreči nepotreben prepir.
Vabimo vas, da se pogovorite, kako je pri vas?
Se tudi vam zgodi, da si o nekom prehitro ustvarite mnenje, ne da bi poznali vse okoliščine?
Ali kdaj pomislite, da ima lahko človek za svoje ravnanje razloge, ki jih sami ne poznate?
Kako pogosto najprej obtožimo, namesto da bi vprašali in poskušali razumeti?
Se spomnite primera, ko ste nekoga napačno presodili in šele pozneje ugotovili, da je bila resnica drugačna?
Kaj bi lahko v naših odnosih naredili drugače, da bi bilo manj hitrih sodb in več razumevanja?
In še naloga za družine ...
Ta teden se bomo potrudili, da se bomo v trenutkih, ko bi nas zaneslo v obsojanje,
najprej ustavili in si postavili dve vprašanji: Kaj se je zgodilo? Zakaj je tako ravnal?
Namesto da bi takoj sklepali o razlogih za ravnanje drugega,
ga bomo najprej vprašali in mu prisluhnili.
Pozorni bomo na to, ali bo zaradi tega med nami manj nesporazumov, slabe volje in prepirov.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.