Pred nami je nova spodbuda, 
ki nas vabi, da skupaj razmišljamo, kakšnih pastirjev si želimo?
Morda si boste mislili: "Saj nismo ovce." 
Vabimo vas, da si preberete spodnje razmišljanje in razmišljate z nami.

Pogovor o tej temi so v eni od družin začeli takole: 
Zamislili smo si srečno ovčko, ki poskakuje po sončnem travniku. 
Pastir jo od daleč spremlja in jo spodbuja, ko raziskuje cvetlice. 
ko pa jo pot zanese preblizu prepada, pastir ostro ukaže, naj se ustavi. 
Kadar ji grozi volk, pastir uporabi svojo palico, da jo zaščiti, zvečer pa dobro zapahne vrata njene staje. 
Tako si mi predstavljamo pastirja, dobrega pastirja. 

Kaj pa mi, saj nismo ovčke? Ovčke res nismo, a ugotavljamo, da si ob sebi želimo nekoga, ki nas ima rad, 
ki nas spremlja in vodi. V resnici si želimo in potrebujemo pastirja, dobrega pastirja.

Kako pa prepoznamo dobrega pastirja?
Dobri pastir ima drugega rad; je do njega pozoren in
odgovoren ter zanj z veseljem in ljubeznijo poskrbi.
Dober pastir je hkrati tudi odločen,
njegova beseda je trdna in jasna. Ne trudi se ugajati, 
ampak spodbuja k resnici in resnično dobremu, tudi za ceno negodovanja. 

Kdo pa so naši pastirji? 
To so naši starši, učitelji, starejši bratje in sestre, prijatelji, sozakonci, sodelavci ... tudi duhovniki.

Ali takšnega pastirja cenimo? Si ga res želimo? Ga iščemo?
Žal si pogosto želimo le, da ne bi nihče od nas ničesar zahteval, 
da bi nas samo hvalili in nam vse dovolili.
In zato v resnici dobrih pastirjev ne cenimo in ne iščemo. 
Ne zavedamo se, kako pomembna je jasna beseda, resnica, trdnost, vera v nas in dobro ... 
da ne zaidemo, da hodimo po pravi pot, poti rasti in ljubezni. 

Vabljeni, da se pogovorite
Kako je pa pri vas?
Komu zaupaš? Kdo je tvoj pastir?
Slediš svojemu pastirju, tudi ko ti kaže strmo pot naprej ali mu slediš le zato, ker ti ugaja?
Vztrajaš v zaupanju tudi, ko te njegove spodbude in trde besede bolijo?

In še naloga za vse ...
Na list papirja nariši ovčko. Vsak večer se pogovorite ob zgornjih vprašanjih. Vsakič, ko boš sledil in zaupal svojemu dobremu pastirju tudi ko ti bo povedal kaj bolečega, ob očko nariši zeleno travico ali rožico. Ko boš trmaril in se upiral njegovi besedi, nariši trnov grm. 

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.