Kako ohraniti veselje, ko je težko?

Ta teden vas vabimo k razmišljanju o tem, kako je mogoče ohranjati veselje nad življenjem, 
ko pa se vedno srečujemo s težkimi situacijami in trpljenjem. 

V eni od družin so razmišljali tako: 
Vsak od nas se srečuje s težkimi situacijami.
Tudi v naši družini se srečujemo s situacijami, ki so nam po svoje težke.
Eni hčerki je težko, ko je potrebno vaditi violino in je skladba težka 
ter zahteva veliko vztrajnosti in natančnosti za (navidez) majhen rezultat. 
Starejši hčerki je zelo težko, ko je njena mlajša sestra ne upošteva in svojeglavo protestira ali jo draži. 
Počuti se nemočno in bi z njo najraje fizično obračunala.
Mami je težko, ko gleda otroke, ki se ves čas kregajo. Ne ve, kaj dela narobe, 
da je tako in ne ve, kaj lahko  naredi, da bi bilo drugače.
Očetu je težko, ker svoje žene večkrat ne razume in bi rad, 
da bi bilo skupno življenje bolj preprosto. 

A kljub temu da vsak dan doživljamo bolečino, 
razumemo, da nismo ustvarjeni za nesrečo, ampak za veselje. 
Težave in preizkušnje niso napaka, ampak  bistveni del našega življenja 
in konec koncev tudi pot do veselja. 
Kako?

Hčerka se po naporni vaji lahko veseli lepo zaigrane skladbe in svoje novo pridobljene spretnosti.
Starejša sestra se prek težkega odnosa z mlajšo sestro lahko uči potrpežljivosti in spoznava, 
kje so meje ter se uči, da jih kljub močni jezi ne prestopi.
Mamo težave med otroki spodbujajo, 
da išče pomoč in nasvet pri prijateljih ter se tako ne zapira v svoj svet. 
Očetu pa srečevanje s stvarmi, ki jih ne razume, prinaša nov, 
globlji pogled na odnose in priložnost, da bo ženi še bliže in mu bo ob njej lepše. 

Težave in preizkušnje nas vzgajajo za ljubezen. 
Le z njihovo pomočjo se lahko vsak od nas spreminja in raste.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas?
Se zmorete veseliti življenja, čeprav s seboj nujno prinaša tudi napor, bolečino in trpljenje?
Ali so težave za vas krivica ali priložnost, ki vam pomaga odkrivati sposobnosti, ki jih nosite v sebi?
Kako bi lahko v prihodnje z večjim zaupanjem in veseljem sprejemali vse, kar je težko?

In še naloga za vse:
Vsak naj pomisli na eno stvar, ki jo je v svojem življenju težko sprejel, 
pa je pozneje spoznal, da se je zgodila z namenom in mu je prinesla veliko novih,
globljih spoznanj ter mu pomagala, da je postal boljši človek. 
Te izkušnje podelite drug z drugim. Nato si podelite, kaj težko sprejmete v tem trenutku. 
Drug drugemu pomagajte iskati dobro v tem, kar vam je težko sprejeti. Kot družina ali prijatelji vzemite dva lista papirja. 
V enega izrežite več vratc (tako, da jih lahko odpirate in zapirate).
List z vratci zalepite na drug list, pri čemer poskrbite, da bodo vratca odprta, da se ne zalepijo na spodnji list. 
Na vratca zapišite to, kar težko sprejmete, v prostor, ki se vam odpre pod vratci pa zapišite, kaj je v tem težkem dobrega.
Želimo vam, da bi se lahko s pomočjo pogovora in te preproste naloge lahko veselili življenja, 
ki je lepo, tudi zaradi tega, ker je večkrat težko. 

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.