Za nami je nekaj prostih dni. Najbrž smo jih izkoristili za sprehode, izlete, obiske ... Gotovo smo bili veseli lepih sončnih dni, ki so nam bili podarjeni. 

Kristjani smo praznovali veliko noč, ki je praznik upanja in življenja. 
Veselili smo se skupnega praznovanja in sporočila praznika.
Ko je praznikov konec, se pred nami pojavi izziv, kako naj upanje in veselje do življenja ohranimo.
Ko se vrnemo v šolo, službo ..., se srečamo z novimi izzivi, nemočjo ali s starimi neuspehi.
Takrat nam sporočilo praznikov, lahko da novega zagona, da gremo lahko naprej.

V eni naših družin so razmišljali tako: 
Ko nam je lepo, ni težko biti vesel in z upanjem gledati v prihodnost. Težje je ohranjati veselje do življenja, ko lepo mine, ko se vrnemo k starim težavam in "sivemu" vsakdanu, ko se ponovno srečamo s svojimi neuspehi in nemočjo. Sprašujemo se koliko veselja do življenja imamo v vsakdanjem življenju. Ugotavljamo smo, da kar pogosto obupujemo. Na primer: Sami sebi obljubimo, da ne bomo več zamujali, ker vemo, da to ni odgovorno, pa kljub temu zamujanje ponavljamo. Starši sklenemo, da si bomo vsak večer vzeli čas za pogovor, saj vidimo, da se sicer odtujujemo, a nato velikokrat vseeno najdemo drugo "pomembnejše" delo in pogovora ni. Želimo si, da bi nas sestra/brat slišal in upošteval, pa se kljub našemu prizadevanju, lepim besedam, opominom, nič ne zgodi.

Ob vsem tem običajno čutimo nemoč, ki nam jemlje upanje in veselje do življenja.
Kaj nam pa pravi narava?
Narava se nikdar ne odneha boriti za življenje; niti v dolgi in mrzli zimi niti v suši in požaru. 
Življenjski sokovi pozimi potrpežljivo čakajo v rastlini. Rastline izgledajo mrtve, a so ves čas zelo žive.
Ko pride pravi trenutek, začnejo poganjati. In če o tem tako očitno priča narava, lahko verjamemo, da je enako mogoče tudi za človeka.

Tudi v nas so "življenjski sokovi" - to so naša hrepenenja po življenju, po lepem, po dobrem, ki smo jih bolj jasno doživljali med prazniki. Če jih ohranimo, bomo lahko z veseljem živeli kljub težavam, ki jih srečujemo vsak dan.

Vabimo vas k pogovoru z bližnjimi
Kako pa je pri vas?
Ali uspeš vsak dan dobiti veselje za nov začetek in ohranjati upanje?
Ali v čem morda obupuješ?
Kako bi veselje do življenja lahko obujal in ohranjal?

In še naloga za ta teden:
Da bi z živeli z upanjem in ohranjali svoja hrepenenja živa, bomo narisali drevo, s toliko vejami, kot je članov. 
Narisali mu bomo tudi zelene liste. Na listke bomo vsak dan zapisali, kaj nam je v dnevu, ki je za nami, dalo veselje do življenja.
Vsak dan si bomo prizadevali, da bi z veseljem do življenja dejavno reševali težave in izzive vsakdana.

______________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.