Vsakdo lahko s svojim darom in trudom prispeva k medsebojni povezanosti,
tudi če smo si med seboj zelo različni.
Vabimo vas, da se v tem tednu ustavimo ob vprašanju,
kako gradimo povezanost in enost v naših odnosih – v družini, med prijatelji, sodelavci ali drugje.
V eni od družin so zapisali tako:
Tudi v naši družini smo se vprašali, kako ustvarjamo enost v naši družini.
Vsem nam je lepo, ko se uspemo dogovoriti, sodelovati in skupaj ustvarjati nekaj lepega:
urejen dom, dobro kosilo, lep nedeljski izlet, ipd. Pogosto pa se nam zgodi,
da nikakor ne moremo priti skupaj, se slišati in delovati kot usklajena ekipa.
To v našo družino vnaša nemir, slabo voljo in bolečo odtujenost.
Mama sem bolj obdarjena z zmožnostjo načrtovanja in izpeljave različnih dejavnosti za otroke,
ki lahko povežejo moje otroke ali tudi širšo skupino njihovih prijateljev.
Tako načrtovanje in izvedba srečanja sta mi sicer v veselje,
hitro pa mi vse skupaj postane krivica,
ko mi zmanjka dobrih idej za izdelavo in izvedbo srečanja.
Takrat si želim, da bi me mož pri razmišljanju podprl in dal kakšno idejo, kako boljše izpeljati zastavljeno nalogo.
Mož je po naravi »tehnični tip« in mu je takšno sodelovanje v precejšnji izziv.
Ni tako vešč skupinske dinamike in vodenja, je pa veliko boljši pri pripravi vseh materialov,
ki jih za delo v skupini otrok nujno potrebujeva.
Ta najina različnost je pogosto vir konflikta in slabe volje, ko mama to različnost težko sprejmem in z njo živim.
V takih trenutkih se žal med nama pogosto odvija vojna, kdo je boljši,
kdo več prispeva in čigav prispevek k končnemu »izdelku« je bolj pomemben.
Ta tekmovalnost naju boli in medsebojno oddaljuje.
Pred kratkim pa sva imela drugačno, lepšo izkušnjo medsebojnega sodelovanja.
Pripraviti sva morala delavnico za skupino otrok, za kar ni bilo veliko časa.
Oba sva se morala pošteno potruditi, da sva dala od sebe to, kar zmoreva in znava.
Rezultat je bilo lepo srečanje, ki je oba obogatilo.
Spoznala sva, da sva lahko skupaj »uigran tim« in dava največ bližnjim,
ko se zmoreva v najini različnost sprejeti in se v njej podpreti.
Ta izkušnja nama daje zagona za naprej, da bi se učila v drugem videti brata/sestro s točno takimi lastnostmi in sposobnostmi,
ki jih potrebujeva, da lahko skupaj gradiva enost.
Tudi najinim otrokom je izziv, kako premagovati različnost in graditi prijateljstvo v enosti.
Najstarejša hčerka nima težav sklepati nova prijateljstva in ta jo napolnjujejo z veseljem.
Sin je pri vzpostavljanju socialnih stikov šibkejši in pogosto v stiski.
Ko želi ogovoriti sovrstnike, se pri tem ne znajde najbolje.
Večkrat je žalosten, ker čuti, da so sestrice med seboj povezane, on pa ni del tega prijateljstva.
Ko sem (mama) hčerko spodbudila, naj brata vključi v »sestrsko skupnost« in mu pri pogovoru pomaga,
se je izkazalo, da se problema zaveda, a ji je brat pogosto odveč.
Njegov samotarski značaj ji je odveč in brata zato raje pusti ob strani.
Krivica ji je, da bi morala poskrbeti zanj.
Pred časom pa se je le zavzela in brata povabila na sprehod.
Potrudila se je voditi pogovor in se zanimati tudi za njegov svet.
Ob tem sta bila oba vesela - sin, ki je začutil lepoto odnosa in povezanosti ter hčerka,
ki je lahko svoje talente porabila za dobro bližnjega in tako povezala sorojence med seboj.
Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas?
Kako gradite povezanost med seboj?
Kako doživljate razlike med vami?
So vam le-te ovira ali priložnost? Se jih znate veseliti, se v njih dopolnjevati in sodelovati kot ekipa?
In še naloga za vse:
Vsak dan v tem tednu bodimo posebej pozorni, kako prispevamo k povezanosti in enosti v naši družini in med prijatelji.
To je lahko: da koga povabimo k igri, da pomagamo drug drugemu,
da se opravičimo, da koga vključimo v delo ali igro, ali preprosto, da poskrbimo za lep skupen trenutek.
Za vsak vložen trud bomo v vazo dodali po en cvet – travniško cvetlico.
Na koncu tedna bo iz vseh teh malih dejanj nastal čudovit šopek, ki smo ga skupaj ustvarili
– vsak s svojim prizadevanjem za enost.
__________________________________________________________
Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!
Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.