KAKO DRUGEMU KAJ DOPOVEDATI?

Pretekla razmišljanja so nas vodila od ustvarjanja doma k iskanju dialoga z bližnjimi. Razmišljali smo, komu lahko zaupamo, na kom gradimo skupne vrednote, resnice in tudi navade.
Spraševali smo se, kako graditi zaupen odnos.

Če naše razmišljanje le malo nadaljujemo, naletimo na pogosto vprašanje, kako naj bližnjemu dopovemo, da se moti oz. da obstaja še kaj drugega kot to, kar ima v glavi.
Žal je verjetno izkušnja starejših prej negativna kot pozitivna. Vsakdo se je že srečal z dejstvom, da drugemu ni mogel dopovedati niti tega, da je npr. kuhalna plošča vroča ali hladna.

Kaj naj torej dopovedujemo oz. kako? Ali naj umolknemo in si vsak misli svoje? Zelo moderno, pa tudi tradicionalno hkrati, je govoriti o kompromisih.
Ali je to res rešitev za ustvarjanje toplega doma, v katerem bo vsakdo sprejet in ljubljen?

Kakorkoli že se bomo lotili tega vprašanja, lahko iz zgodovine, mogoče tudi iz lastne, ugotavljamo,
da je pogosto edina pot tiho vztrajanje v dobrem, v iskanju resnice ter potrpežljivo sprejemanje nasprotovanja.
Nasilje rodi nasilje, le tiha vera v dobro, počasi, počasi, zelo počasi 😉 prinaša sadove.
Ob takšni drži zorimo mi in se more spreminjati tudi naš bližnji.

Vabimo vas, da se z bližnjimi pogovorite:
- Ali skušaš drugemu kaj dopovedati, pa ti ne uspe?
- Kako se običajno odzoveš? Kaj naredi bližnji?

NALOGA
Pogovorite se, kaj bi bilo v takih situacijah za vse najboljše. V tednu, ki je pred nami, se tega vztrajno držite.
V sredo skupaj rešite uganko na temo današnjega spodbude.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vsebino smo povzeli po nedeljski pridigi
g. Petra Žaklja.
Vabljeni, da jo preberete
na forumu spletne strani Mirenskega Grada.