Tokrat smo se ustavili ob vprašanju, 
kaj nas vodi pri delu in odnosih: ali je to ljubezen ali korist?

V eni od družin so razmišljali tako:
Marsikdaj počnemo stvari iz koristi, pa se tega sploh ne zavedamo, 
ker se je odnos daj-dam že tako zažrl v naš vsakdan. 
Včasih se korist skrije tudi v dejanja, ki so načeloma dobra. 
Tako smo se pri pogovoru v družini ustavili ob vprašanju pomoči drugemu. 
Strinjali smo se, da je pomoč bližnjemu nekaj lepega, plemenitega, vendar se je dobro ustaviti tudi ob ozadju naših dejanj.

Včasih so otroci doma bolj pridni kot običajno: starše nas celo vprašajo, če morda potrebujemo pomoč ... 
Veseli smo, da nam želijo pomagati, ampak po opravljenem delu sledi: 
“Mama, a lahko dobim sladoled, ker sem ti pomagal?”, ali pa “Ali lahko sedaj gledam risanke?” 
Vprašali smo se, kakšno je tu ozadje? Otroci so ponudili pomoč zato, ker so nekaj želeli od nas, torej iz koristi.

Tudi ko odrasli nekomu ponudimo pomoč, naše dejanje ni vedno opravljeno iz iskrene skrbi za bližnjega. 
Lepo je, ko na primer priskočimo na pomoč znancem, darujemo brezdomcu 
ali pa kateri dobrodelni organizaciji nekaj denarja, ko smo prostovoljci in 
svoj čas namenimo za druge, toda dobro se je spraševati, kaj vodi naša dejanja. 
Je to res nesebična ljubezen in skrb za bližnjega? 
Če smo iskreni s seboj, bomo najverjetneje večkrat ugotovili, da drugim pomagamo tudi zato, 
da bi se sami dobro počutili, da bi sami sebi dali ceno ali pa pomagamo, 
ker se čutimo dolžne, ker vračamo uslugo.

Nagovor nas vabi, da presegamo logiko daj-dam oz. ne tehtamo, 
kaj se nam bolj izplača. Le tako bomo naše odnose gradili na temelju ljubezni 
in bosta med nami rasli povezanost in hvaležnost.

Vabimo vas, da se v družini, med prijatelji, sodelavci ... pogovorite:
Kako pa je pri vas?
Ali v svojih dejanjih prepoznate, da nekaj delate iz koristi? 
Kakšne koristi vas vodijo?
Kdaj zmorete nekaj narediti iz iskrene ljubezni in skrbi za bližnjega?
Kaj vam to prinaša?

In še naloga za vse:
Ta teden se bomo trudili presegati korist v naših odnosih. 
Na list papirja bomo narisali srce. Vsakokrat, ko nam bo uspelo storiti nekaj, 
ne da bi pričakovali karkoli v zameno, bomo pobarvali en delček. 
Upamo, da bo srce konec tedna lepo rdeče žarelo.

__________________________________________________________

Če bi se želeli pogovoriti glede svojih osebnih stisk in težav, vzgojnih vprašanj in dilem
(v zvezi s spodbudo ali ne), nam lahko pišete na to povezavo ali nas pokličete.
Radi vam bomo pomagali in vam bomo v oporo!

Vsebino smo pripravili ob razmišljanju g. Petra Žaklja za preteklo nedeljo.
Vabljeni, da ga preberete na forumu spletne strani Mirenskega Grada - TU.